OROŽEN Valentin

OROŽEN Valentin (31. januar 1808, Šentjur – 4. maj 1875, Okonina pri Gornjem Gradu) je bil slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj.

Rodil se je v Podgradu pri Šentjurju v kmečki družini. Študiral je v Šentjurju, Celju in Gradcu, bogoslovje pa v Celovcu in Šentandražu. Leta 1835 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan in kurat je služboval na več krajih Savinjske in Štajerske (Pišece, Ljubno ob Savinji, Poljčane, Šmarje pri Jelšah, Podsreda, Pilštanj, Sv. Mihael v Labotski dolini, Sela pri Slovenj Gradcu in Šmartno ob Dreti). Leta 1864 ga je med mašo zadela kap. Upokojil se je 1872 in umrl v Okonini pri Gornjem Gradu.

Orožen je bil vesel, odkritosrčen in zelo narodno zaveden človek. Bil je učenec Antona Martinu Slomška, ki ga je navdihnil za slovensko pesniško ustvarjanje. Njegove pesmi so preproste, srčne in melodične; med najbolj znane sodijo Moje želje, Vse mine, Lastovici v slovo, Očetova roka, Spomlad in Napitnica. Mnoge so ponarodele. Napisal je tudi nekaj proznih del in prevodov (med drugim Mala pevka).

Leta 1879 so njegovi prijatelji izdali zbirko Val. Orožnovi spisi. Ob 200. obletnici rojstva (2008) so mu v Šentjurju odkrili spominsko ploščo na mestu rojstne hiše.