PREŠEREN France (3. december 1800, Vrba - 8. februar 1849, Kranj), največji slovenski pesnik.
Dan njegove smrti je tudi Prešernov dan. Od leta 1991 je ta dan tudi dela prost dan. Na osrednji proslavi Prešernovega dne podelijo najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja – Prešernova nagrada.
Prešeren je bil rojen v kmečko družino v Vrbi na Gorenjskem. Ker je bila kmetija Prešernovih ugledna, se je France lahko šolal. Sprva se je šolal pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem. Od leta 1810 je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici in kot odličnjak je bil zapisan v zlato knjigo. Dve leti kasneje je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Po končanem študiju se je vrnil v Ljubljano in se zaposlil kot odvetnik. Ravno v tem času je napisal večino svojih pesmi, pri čemer ga je usmerjal prijatelj Matija Čop. Je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti pisanja lahko primerjal s sodobniki v Evropi, kjer je vladala romantična usmeritev.
Njegova življenjska pot je bila polna raznolikih preizkušenj, ena izmed njih je tudi nesrečna ljubezen do Primičeve Julije, kateri je tudi posvetil Sonetni venec, ki ga je napisal leta 1834. Obenem pa je napisal tudi druge ljubezenske pesmi. Primičevo Julijo je spoznal v trnovski cerkvi leta 6. aprila 1833. Z revno služkinjo Ano Jelovšek je imel tri otroke – Terezijo, Ernestino in Franca. Žal pa v času svojega življenja ni bil deležen takšne priznanosti kot je je danes. V zadnjih letih življenja se je soočal z malodušjem in težavami z alkoholom, kar je bil vzrok njegove smrti.
Leta 1844 je napisal pesem Zdravljica, katere 7. kitica je danes slovenska himna. Na objavo je morala počakati do leta 1848. Leta 1905 je Stanko Premrl pesem uglasbil za zbor.
Pesnikovo življenje delimo na tri časovna obdobja – mladostno obdobje (1824-1828), zrelo obdobje (1828-1840) in pozno obdobje (po letu 1840). Leta 1847 je v Poezijah izdal svoje najboljše pesmi. Njegove znane pesmi so: Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Slovo od mladosti, K slovesu, Turjaška Rozamunda, Nezakonska mati, Krst pri Savici, Neiztrohnjeno srce in Zdravljica.
