IN MEMORIAM : Dr. ŠKULJ Edo (1941 – 2024)

Dr Edo ŠKULJ, slovenski rimsko-katoliški duhovnik, muzikolog in glasbeni urednik (23. maj 1941, Podsmreka (zraven Velikih Lašč) - 28. avgust 2024, Ljubljana)

Rojen je bil 23. maja 1941 v Podsmreki, v župniji Velike Lašče, mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965 v mestu Lomas de Zamora v Argentini. Duhovniško službo je opravljal med izseljenci v Frankfurtu ter na župnijah Ljubljana - Sv. Nikolaj, Škocjan pri Turjaku in Turjak. Več let je bil tajnik Teološke fakultete v Ljubljani, veliko svojih moči pa je posvetil raziskovanju in poučevanju cerkvene glasbe, za kar je prejel Gallusovo plaketo in Mantuanijevo nagrado. 

Njegovega očeta so že v prvih tednih po okupaciji prijeli Italijani in ga odpeljali v taborišče, kjer je ostal do italijanske kapitulacije. Mati se je skupaj s štirimi otroki (Edo je bil najmlajši) le s težavo preživljala. Oče je bil šolski upravitelj in se je ob koncu vojne pridružil domobrancem v Vetrinju. Mati se mu je skupaj z otroki pridružila leta 1947 v Italiji. Edo je imel takrat šest let in se še poti čez mejo. Od tam so odšli v Argentino. Naselili so se v Buenos Airesu. In tam je začel hoditi v osnovno šolo. Po maturi je odšel v Baragovo semenišče. Tam se je tudi srečal s škofom Gregorijem Rožmanom. V duhovnika je bil posvečen leta 1965.

Ker se je že od mladosti zanimal za glasbo so ga poslali študirat na Papeški inštitut za cerkveno glasbo v Rimu. Tam je leta 1972 promoviral summa cum laude z disertacijo o Stanku Premrlu. Na ta leta ima izjemno lepe spomine in če bi lahko sam izbiral bi si za kraj bivanja izbral Rim. Pot ga je zatem vodila v Nemčijo. Tri leta je bil izseljeniški duhovnik v Frankfurtu (1972-1975). Leta 1975 je prišel v Ljubljano za kaplana, stolnega vikarja in organista pri mašah z ljudskim petjem. Med njegovimi prvimi projekti je bila obnovitev Cerkvenega glasbenika, kar mu je uspelo 1976. Urejal ga je do 2001. Od leta 1975 je tudi poučeval na orglarski šoli.

Službe so se zatem kar vrstile. Postal je tajnik Teološke fakultete, koordinator za znanstveno raziskovalno delo, vodja podiplomskega študija. V tej vlogi je bil kot nekdanji rimski študent najbolj primeren za organizacijo simpozijev in znanstvenih posvetov ki jih je od začetka osemdesetih let organizirala Slovenska teološka akademija v Rimu in Inštitut za zgodovino Cerkve v Ljubljani.

Od leta 1985 je bil zunanji sodelavec Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer se je veliko posvečal Jakobu Gallusu.

Leta 2005 je bil imenovan za častnega kanonika stolnega kapitlja, vendar se je istega leta vsem službam odpovedal in je odšel za župnika v Škocjanu pri Turjaku s soupravo Turjaka. Tam je nastala njegova avtobiografija Bil sem poleg ...

Sicer je avtor in urednik več kot petdesetih knjig. Zadnja obširna monografija je izšla pred nekaj dnevi pri Celjski Mohorjevi družbi ob 100-letnici smrti skladatelja Frana Gerbiča.

   (Povzeto po Radio Ognjišče)

Konec 80 let do srede 90 let je bilo Škuljevo zlato in nepresežno obdobje urednikovanja in izdajanja slovenske (zborovske in orgelske) glasbe, ko je izdal okoli 10.000 strani notiranih strani (hitra ocena: V. Primožič).

Če poskušamo razdeliti opus teh let, najprej omenimo dve pesmarici za rabo v katoliški cerkvi: pesmarica "Hvalimo Gospoda" (Ljubljana : Nadškofijski ordinariat, 1979) in pesmarica "Slavimo Gospoda" (Mohorjeva družba, 1988).

Ob urejanju revije "Cerkveni glasbenik" je začel leta 1977 izdajati zbirko "Knjižnica cerkvenega glasbenika" s prvo izdajo (v zbirki) maše Matije Tomca Stopil bom k oltarju (Ljubljana : Družina, 1977). Sicer je "Knjižnica" izhajala (najprej) v V. zbirkah: I. Slovenske maše, II. Cerkvene pesmi, III. Cerkvena zborovska pesmarica, IV. Musica Organistica Slovenica in V. Knjižna zbirka. Po dosegljivih podatkih je "Knjižnica" izhajala do leta 1992, ko je izšel zvezek Cerkvene pesmi z izborom skladb iz Knjižnice Cerkvenega glasbenika. V tem času je podpisanemu eden odločevalcev, ki so "zalagali" izdajanje te monumentalne zbirke dejal približno takole: "Oh, njega ni mogoče ustaviti!" Da ne bo nerazumevanja: obema udeležencema izhajanja zbirke se moramo zahvaliti, da imamo Slovenci navedene zbirke v stalni in koristni uporabi.

Sočasno je dr. Škulj začel urejevati Gallus-Handlov opus in najprej izdal Gallus, Jacobus: Opus musicum. 1/1, In adventu Domini nostri Iesu Christi  (MAMS / SAZU, 1985) in po dobrem desetletju izdal še (zadnji ?) zvezek Gallus, Jacobus: V rokopisu ohranjene skladbe / Compositions preserved in manuscript (MAMS / SAZU, 1999).

Treba je omeniti še izdajanje zbornikov ob vsakoletnih glasbenih simpozijih: od izdaje Gallusov zbornik : prispevki h Gallusovi biografiji (Ljubljana : Družina, 1991), preko npr. Sattnerjev zbornik : simpozij ob 60. obletnici smrti (Ljubljana : Družina, 1995) do zadnjega (?) v Škuljevem uredništvu, Pahorjev zbornik (Ljubljana : Akademija za glasbo, 2005).

Zbral, povzel: Vito Primožič, urednik založbe ASTRUM (240829)

Velikonočna čestitka s humornim pripisom dr. Eda Škulja uredniku založbe ASTRUM: Dr. Škulj se je "za zabavo" lotil analize JS Bachovega Das Wohltemperierte Klavier I / Dobro uglašeni klavir I, BWV 846–869. Primer kaže konec enaindvajsetega Preludija in fuge, I/21, BD 866, B-Dur. (Vir: arhiv založbe ASTRUM)

Urednik založbe ASTRUM - konec 80 let prejšnjega stoletja, notograf Vito Primožič - je z Dr. Škuljem dolga leta tvorno sodeloval kot notograf posebnih izdaj in revije Cerkveni glasbenik, začenši z (neizdanimi) orgelskimi skladbami Josipa Klemenčiča v letu 1987, nadalje (izbor) morda najdrznejše zborovske skladbe Jožeta Trošta "Veliki petek" (besedilo Aleksandra Hreščak), "Slovenski protestantski napevi" (2008) z Ivanom Florjancem, in trodelno zbirko "Sèn o vrnitvi" : skladbe slovenskih skladateljev na tujem. 1, Posvetni mešani zbori (1995). 2. Posvetni ženski zbori (1996), 3. Cerkvene pesmi (1997). 

Posebej je dr. Škulj za izdajo pri založbi ASTRUM uredil naslednje zbirke: Štirje pasijoni (Janez, Matej, Luka, Marko) (AS 4.198/19, 1996), Aleluje za orgle (AS 8.009/92, 1996), Stare evropske božične pesmi (AS 4.365/01, 2000) in Gallus Iacobus, Cânones (AS 1.071/01, 2002).

Kot urednik revije Cerkveni glasbenik : glasilo slovenskih cerkvenih glasbenikov (ISSN 0351-496X) je Dr. Škulj sprejel veliko prispevkov-člankov podpisanega v objavo, kot npr. Primožič, Vito : Felix Mendelssohn-Bartholdy (1809-1847) (90, št. 7/9, 1997, str. 64-67), Primožič, Vito : Hildegarda Bingenska (1098-1178) (91, št. 1/3, 1998, str. 6-8), Primožič, Vito : Moj pogled na cerkveno glasbo (86, št. 1/3, 1993, str. 7-10), itn.

Slava njegovemu predanemu delu in spominu, Bog naj mu poplača za njegovo naklonjenost.

   (Zapisal: Vito Primožič, glavni urednik založbe ASTRUM, 240829)

Nekrolog, objava v: DRUŽINA, št. 37, 15. september 2024, stran 27