V četrtek, 22. decembra 2022 je ob 19. uri v cerkvi sv. Stanislava v Zavodu svetega Stanislava nastopil znani organist Nathan Laube, sicer docent za orgle na univerzi Eastman School (Rochester, NY, ZDA). 34-letni umetnik je v Sloveniji že skoraj 20 let stalen izvajalec orgelskih koncertov. Dokaj napolnjena zavodska kapela je s svojimi 3-manualnimi in 50 registrskimi oglami ponudila primerno okolje za izvedbo koncerta, slišana izvedena orgelska glasba pa je zadovoljila večino poslušalcev, saj je Laube priznan organist, pravzaprav svetovna zvezda med mladimi klasičnimi organisti. Nathan Laube je tudi prejemnik GRAMMYa v njegovi 58. izdaji.


Program koncerta je slonel sicer na starih baročnih mojstrih (J.S. Bach, Buxtehude in Bruhns ter Rameau), dodana sta bila še Widor in Gaston M. Dethier). Slednji je podpisanemu izstopal s svojo bližnostjo današnjemu času, tudi razumevanju sodobnega orgelskega dojemanja. Sicer belgijske provenience, se je eno leto (1894) PRED svojim rojstvom - že formiran organist, ki je pred tem (sic!) v Liègu deloval v dveh cerkvah - preselil v ZDA in takoj, ko je prišel tja, zasedel mesto organista v St. Francis Xavier Church na Manhattnu. Vse to pred svojim rojstvom, če verjamemo koncertnemu listu, da je bil rojen leta 1895. No, ni bil rojen slednjega leta, ampak dvajset let prej, leta 1875. Fascinantno pa je, da je 11-leten dobil svojo prvo organistovsko "službo" v Liègu in dvajsetleten (1895) svojo tretjo v New York-u. Kakšna mladost!

Kakorkoli, Dethierjeva skladba Božične variacije na koral Adeste fideles (1902) - koncertnolistovsko sicer "Fidelis" - s svojim ubijalskim pedalom na koncu - me je "kupila". OK, pričakoval sem kaj več  "Americane", saj imajo tudi za božični čas v ZDA napisane - veliko sodobno zasnovane orgelske glasbe. Pa ne mislim s tem samo mormornskih bravur, rad bi bil informiran še o katerih drugih (morda ne ravno (programov izvajalcev) Scotta in Carpenterja) - nekaj "novih" po presoji tako odličnega interpreta, kot je Nathan Laube.

Ob zapisanem si (spet) ne morem kaj, da ne bi potožil nad umankanjem slovenske izvirne orgelske glasbe - časa, ki ga živimo. OK, kamenje na založnika, sprejmem, če bi se lahko založba ASTRUM ukvarjala tudi s tovrstno literaturo. Saj smo izdali nekaj naslovov (Trošt: Fanfara za Tržič; Trošt: Intrada (1986); Samo Vremšak: 3 koralne orgelske skladbe; Gašper Jereb: Pet plesov za orgle) - a če realno nihče ne nabavi podobnih natisov, pač ne delaš tega materiala. V redu, založnik je obdelan: kaj pa izvajalci in skladatelji? Ali izvajalci naročate pri skladateljih nove skladbe in jim s premiero in drugimitretjimičetrtimi izvedbami delate dobro? Se skladatelji zanimate za orgle? .... Slovenske orgle torej jočejo.

Koncertni list je navajal Laubeja kot slovensko-ameriškega umetnika. več je zamolčal. Če iščeš naprej je to morda največ, kaj najdeš o tem zanimivem poustvarjalcu, na katerega je lahko "stara" domovina Slovenija ponosna, da mladi umetnik čuti z njo.

Kljub marsikateri pripombi zgoraj: hvala N. Laubeju in organizatorjem koncerta, da so nam pričarali lep večer, ki kliče po ponovitvah (upamo z vsaj minimalnim upoštevanjem zgornjega)  kdaj v prihodnosti. Umetniku želimo Vesel Božič v domovini, ki ga ima rada, kot ima on njo.


Vito Primožič,

urednik založbe ASTRUM

na predpredbožični večer 2022