Glasbena založba ASTRUM v žalosti sporoča, da je preminil skladatelj

LAVRENČIČ Hilarij (1962 – 2024)


LAVRENČIČ Hilarij, skladatelj, pedagog in dirigent (26. januar 1962, Doberdob/Doberdò del Lago  (Furlanija-Julijska krajina, Goriška, Italija) - 29. junij 2024).


Slovenska in italijanska zborovska glasba sta izgubili enega svojih najbolj cenjenih glasov - po daljši bolezni je 29. junija 2024 veliko prezgodaj umrl priznani glasbenik in zborovodja Hilarij LAVRENČIČ.


Hilarij LAVRENČIČ je bil rojen 26. januarja 1962 v Doberdobu/Doberdò del Lago (Furlanija-Julijska krajina, Goriška, Italija) očetu Karlu, organistu in zaposlenemu v tržiških ladjedelnicah, ter materi Odorini Frandolič. 


Osnovno šolo je obiskoval v Doberdobu, srednjo in klasično gimnazijo – licej pa v Gorici, kjer je maturiral leta 1981.  V letih 1976–78 je obiskoval orgelski tečaj pri prof. Hubertu Bergantu. Pri prof. Eleni Lipizer na goriškem Istituto di Musica je študiral klavir, iz katerega je diplomiral leta 1982. Iz zborovske kompozicije ter dirigiranja je leta 1994 diplomiral na konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu, kjer je leta 1988 tudi dokončal študij harmonije, fuge in kontrapunkta pri prof. Daniele Zanettovichu. 


Od leta 1986 je bil kot korepetitor zaposlen v opernem gledališču Verdi v Trstu, v sezonah 2005/06 in 2010/11 tudi kot odrski dirigent. Poučeval je harmonijo in glasbeno analizo na osrednjih slovenskih glasbenih ustanovah v zamejstvu (Glasbena Matica in SCGV E.Komel). 


Dirigent vokalnih skupin je postal že v licejskih letih. Kot zborovodja se je z Mepz Hrast iz Doberdoba (od leta 1985, celih 38 let) uveljavil na različnih koncertih doma in v tujini (v Sloveniji, Avstriji, Franciji, Srbiji, Belgiji in na Madžarskem)  ter na državnih in mednarodnih tekmovanjih (Arezzo, Vittorio Veneto, Gorica, Maribor, Maasmechelen, Negotin), kjer je poleg zlatih odličij prejel tudi posebne nagrade za izvedbe obveznih skladb, programov in zborovskih novitet. V zamejskem prostoru je večkrat sodeloval kot dirigent vokalno - instrumentalnih del iz slovenske in svetovne zakladnice in operet. 


Za svoje dosežke in delo na zborovskem področju pa je leta 2022 prejel tudi nagrado Pavle Merku, ki jo podeljujeta Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Za umetniške dosežke  je leta 2016 prejel priznanje, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta slovenski krovni organizaciji v zamejstvu SSO in SKGZ, v istem letu je bil prejemnik prve Špacapanove nagrade, ki jo podeljujeta društvo Onlus Cure Palliative M.Špacapan in Kulturni center L.Bratuž. Za večletno upešno delovanje na glasbenem področju ga je leta 2018 predsednik italijanske republike Sergio Mattarella imenoval za viteza republike.