Sončna vas Djekše / Diex severno od Velikovca sodi nedvomno k zgodovinsko najstarejšim in pokrajinsko najlepšim krajem južne Svinške planine. Zaradi klimatsko ugodne lege na višini 1159 m so Djekše z letno več kot 2000 sončnimi urami kraj z največ sonca v Avstriji. Idilični vaški trg obvladujeta s skrilom krita mogočna obrambna cerkev in znamenje iz leta 1629. Vaško lipo naj bi posadili na mestu, kjer so se leta 1515 zbrali slovenski kmetje k uporu. Zvonika Martinove cerkve se veličastno dvigata kvišku in pričata o preteklih časih, ko je podeželsko prebivalstvo iskalo zaščito pred turškimi vpadi za obrambnim zidom. Poznogotski taborski cerkvi na Djekšah in na Kneži sodita med najbolje ohranjene utrjene obrambne komplekse na Koroškem.

iz monografije Diex - Sonnendorf auf der Saualpe. Knjigo je uredil in izdal Robert Wlattnig, založila pa jo je založba Heyn v Celovcu. Prevod dr. Herta Maurer-Lausegger

---

Spodnji navedki so iz strokovnega članka:

H. Maurer-Lausegger, Ob 1100-letnici sončnih Djekš/Diex na avstrijskem Koroškem, v: TRADITIONES 25 - Zbornik Inštitutu za slovensko narodopisje, 1996: 273-295


1100 let Djekš

’... et nem us in monte Diehshe’ piše v listini iz Krke, v kateri je prvič omenjen kraj Djekše leta 895. Kralj Arnulf je prepustil v darilni pogodbi, podpisani dne 29. septembra 895, svojemu podložniku Valtuniju posestva na Koroškem, Kranjskem in na Zgornjem Štajerskem, ki jih je imel dotlej v fevdalni posesti. Na Koroškem sta bila to med drugim gradova v Trušenjski dolini/Trixnertal in gozdni pašniki na dješkem pogorju. Takrat je izraz dješko pogorje označeval področje med Pustrico/Pustritz in Mostičem/ Brückl na južnem pobočju Svinške planine/Saualpe, danes pa se uporablja za poimenovanje štirih katastrskih občin. Valtuni je bil posredni prednik sv. Heme, ki je kot njegova dedinja dele posesti približno 250 let pozneje podarila nunskemu samostanu v Krki/Gurk.


Jezikovna podoba Djekš se je v našem stoletju močno spremenila. Statistika iz leta 1880 izpričuje 96 % ali 1702 slovensko govorečih in le 4 % ali 75 nemško govorečih prebivalcev. V vaškem vsakdanu se je uporabljala skorajda izključno slovenščina, vendar so prebivalci spričo dvojezičnega šolanja obvladali bolj ali manj tudi nemščino. Leta 1910 je občina štela 88 % slovensko govorečih prebivalcev, nakar je prišlo do nenadnega upada slovenskega deleža; statistika namreč 1923. leta navaja le še 428 slovensko govorečih prebivalcev. Slovenščine je bilo v medvojnem času vse manj. Leta 1951, ko je bila v statistično popisovanje jezikovnih podatkov kot občevalni jezik dodatno uvedena še rubrika ’windisch’, je le še 3,7 % prebivalcev navedlo slovenščino kot občevalni jezik, 43,1 % ali 598 oseb pa se je jezikovno opredelilo za ’windisch’. Razmere glede občevalnega jezika so se v zadnjem desetletju bolj ali manj ustalile. Statistika iz leta 1991 v dješki občini izkazuje 85,9 % nemško govorečih prebivalcev. Slovenščino priznava kot občevalni jezik 11,2 %, za rubriko ’windisch’ pa se je odločilo le še 2,9 % prebivalcev.


V politični usmeritvi Djekš je na prelomu stoletja prevladovala slovenska konzervativna politična usmeritev, ki jo je kot avtoriteta vodil tamkajšnji župnik. Mir (31.3.1909: 86) npr. poroča, da je leta 1909 pri deželnozborskih volitvah na Djekšah glasovalo 142 volilcev za slovenskega kandidata, 22 za kandidata socialnih demokratov in le 1 za nemškonacionalno stranko. S prihodom nemškoliberalno usmerjenega učitelja v občino leta 1909 in pri državnozborskih volitvah leta 1911 sta se močneje začeli uveljavljati nemškoliberalna in tudi socialnodemokratska stranka, s čimer se je začel proces močne nacionalne diferenciacije (Filipič 1993: 123-130). Pri koroškem plebiscitu leta 1920 je na Djekšah glasovalo 507 ali 63 % oseb za Avstrijo in 273 ali 33 % oseb za Jugoslavijo (Wlattnig 1993a: 144).


Dješka občina ima danes v svojih farah Djekše, Kneža, Krčanje, Vovbre in Grebinjski samostan najvišji delež katoličanov v velikovškem okraju, in sicer kar 97,88 %. Mohorjeva družba, ki je bralce oskrbovala s poučno in versko literaturo, je imela v letu 1914 na Djekšah 69 članov, na Kneži pa jih je bilo 17.

K sociolingvistično zanimivim pojavom na Djekšah sodijo tudi hišna imena, ki jih je raziskal Pohl (1995). Od deleža imen, ki jih je mogoče jezikoslovno bolj ali manj zanesljivo opredeliti, je 74 % slovenskega in več kot 20 % nemškega izvora, 3 do 4 % pa je slovensko nemških mešanih oblik.


Ko so leta 1938 postavili merilec sončnih ur - steklena krogla zbira v žarišču sončne žarke, ki jih merilni trak zapisuje in tako prikazuje čas dnevnega sončnega sevanja - je javnost dobila uradno potrdilo za to, kar so dješki kmetje že zdavnaj vedeli. Več kot 2000 ur letno na Djekšah sije sonce.


Po naših ugotovitvah arhitekturnega stališča lahko govorimo o petih fazah dješke taborske cerkve.

- V zvezi s prvo omembo župne cerkve na Djekšah v strokovni literaturi najdemo različne podatke. Na leto 1168 sicer lahko naletimo nekajkrat, vendar brez navedbe ustreznega vira.

- Tudi druga cerkev je bila še romanskega tipa. Verjetno je bila enoladijska s prezbiterijem iz druge polovice 13. stoletja.

- Okoli leta 1300 je sledila obnova, ki je zajela tretjo visokogotsko cerkev.

- Četrto cerkev lahko uvrstimo v čas med letoma 1450 in 1500.

- Sredi 17. stoletja so zaradi vse večjega števila vernikov in zaradi želje, da bi iz Djekš naredili slaven romarski kraj, sezidali novo cerkev. Prostor znotraj cerkvenega obzidja ni dopuščal povečanja stare cerkve s stolpom proti vzhodu, zato so postavili novo, peto cerkev povprek čez prejšnjo in ji dodali še en stolp (1645) ter vse skupaj dokončali leta 1778.


V zvezi z zgodovino dješkega vaškega znamenja, ki naj bi bilo iz leta 1629, v literaturi najdemo različne podatke: V Umetnostni topografiji vojvodine Koroške in pri Ginhartu je dješko znamenje omenjeno kot ’svetilnik’ v gotskem stilu. Tudi Dehio piše, da je izpričan ob cesti svetilnik iz leta 1629 v poznogotski obliki, čeprav znamenje po Wlattnigu danes sploh ni podobno svetilniku. Kafka navaja znamenje iz leta 1629, ohranjeno še čisto v gotskih oblikah. Po drugi strani pa preučevalec koroških znamenj Skudnigg trdi, da svetilnika iz leta 1629 danes sploh ni več, in da o tej zgradbi ni bilo mogoče dobiti nobenih podatkov.


Na približno poldrugem kilometru, ki se nahaja na območju dješke občine, je imelo osem kmetov svoje mline, ki so imeli kolesa na korce s pogonom od zgoraj. Zaradi nestalne količine vode (dež in suša) je bil nad vsakim mlinom bajar - vmesni zbiralnik vode. 


Zemljevid iz: BandeljA_MihelicJ_ZupancicJ_ZAMEJSKA KOROSKA_Lj2016

Zemljevid iz: BandeljA_MihelicJ_ZupancicJ_ZAMEJSKA KOROSKA_Lj2016

Shema iz: BandeljA_MihelicJ_ZupancicJ_ZAMEJSKA KOROSKA_Lj2016

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina s pokopališčem znotraj obzidja

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina

Raglja










Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - dvojezična oznanila

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče


Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - navdušenje na pokopališču

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče: tu predstavljeni vsi nagrobniki z napisi v slovenščini

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče: tu predstavljeni vsi nagrobniki z napisi v slovenščini

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče: tu predstavljeni vsi nagrobniki z napisi v slovenščini

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče: tu predstavljeni vsi nagrobniki z napisi v slovenščini

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče: tu predstavljeni vsi nagrobniki z napisi v slovenščini

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče: tu predstavljeni vsi nagrobniki z napisi v slovenščini

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče: tu predstavljeni vsi nagrobniki z napisi v slovenščini

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče: tu predstavljeni vsi nagrobniki z napisi v slovenščini

Djekše / Diex, Župnijska cerkev sv. Martina - pokopališče: tu predstavljeni vsi nagrobniki z napisi v slovenščini


Djekše / Diex, razglednica iz let 1950-60, DLib

Djekše / Diex, razglednica iz let 1920-3, DLib

Djekše / Diex, vaško znamenje - ANNO M. D. C.(X.) (X.) I. X. (1629)








Djekše / Diex, znamenje pod cerkvijo


Djekše / Diex, znamenje na spodnjem vhodu v vas



Djekše / Diex, pogled proti Sloveniji, Grintovcu


Fotografije - kjer ni posebej označeno: ASTRUM glasbena založba