IN MEMORIAM : Dr. CUDERMAN Mirko (1930 – 2025)

Dr CUDERMAN Mirko, (rojstno ime Friderik Cuderman), rimsko-katoliški duhovnik, dirigent, zborovodja, muzikolog in cerkveni glasbenik (rojen 18. julij 1930, Tupaliče pri Predvoru, Gorenjska - umrl 27. februar 2025).

Rojen očetu Ignacu Cudermanu (vrvar, trgovec, gostilničar), mati Frančiška, rojena Markun. Osnovno šolo je obiskoval v Preddvoru, gimnazijo pa v Kranju, kjer je leta 1948 maturiral. Prvo glasbeno izobrazbo (klavir, orgle) si je pridobil kot samouk in vodil cerkveni zbor v Preddvoru. Študij je nadaljeval v bogoslovju v Ljubljani in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem se je glasbeno izpopolnjeval z zasebnim poukom pri Stanku Premrlu. Vodil je tudi zbor bogoslovcev.

Po posvetitvi 1954 je bil imenovan za kaplana v Trnovem v Ljubljani, kjer je vodil tudi pevski zbor. Leta 1956 je odšel na Dunaj, kjer je vzporedno končal študija cerkvene glasbe na akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost ter muzikologije na univerzi. Študij muzikologije je zaključil leta 1960 z doktoratom (naslov teze Der Cäcilianismus in Wien und sein erster Repräsentant am Dom zu St. Stephan August Weirich 1858–1921 mit thematischem Katalog seines Gesamtschaffens und Darstellung seiner Messen).

Po vrnitvi v Slovenijo je Cuderman nastopil službo zborovodja in pomočnika ravnatelja stolnega kora v ljubljanski stolnici, ki ga je takrat vodil Venceslav Snoj, januarja 1968 pa je po Snojevi smrti postal Regens chori in v stolnici ostal do leta 1970 (odstopil zaradi nestrinjanja z izrivanjem umetniške cerkvene glasbe iz liturgije, kar je bilo posledica enostranskega izvajanja reform, sprejetih na drugem vatikanskem koncilu). V skoraj desetih letih delovanja v stolnici je pripravil in vodil vrsto sakralnih programov, tako za bogoslužje kot za samostojne koncerte z izvedbami vokalno-instrumentalnih del (ob 500-letnici ljubljanske škofije leta 1962 je pripravil koncert s pregledom slovenske sakralne glasbe, pri slovesni maši pa so izvajali Beethovnovo Mašo v C-duru).

Zbor Consortium musicum je izšel prav iz tega Cudermanovega dela v stolnici, vanj je pritegnil tudi del stolnih pevcev, jeseni 1969 je v ljubljanski stolnici izvedel odmeven koncert z Verdijevim Rekviemom. Cuderman je zbor Consortuim musicum uradno vodil do septembra 2010 (kasneje je imel še nekaj posameznih koncertov). Društveni mešani zbor je razvil v enega najvidnejših slovenskih vokalnih ansamblov ter z njim osvojil nagrade na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Z zborom je posnel ciklus plošč Musica sacra Slovenica, ki obsega triindvajset diskografskih enot. Zbor Consortium musicum je prvič nastopil na Naši pesmi leta 1978 in potem šestkrat zapored osvojil zlato plaketo.

Po odhodu iz ljubljanske stolnice je služboval na upravi časopisa Družina (1970–76), kot vodja glasbenega arhiva Slovenske filharmonije (1976–80) in bil upravnik podjetja Družina (1980–91). 1984–91 je bil tudi zborovodja Komornega zbora RTV Ljubljana. Leta 1991 je spodbudil in vodil ustanovitev Slovenskega komornega zbora, takrat edinega slovenskega poklicnega koncertnega zbora, in bil do upokojitve leta 2009 njegov umetniški vodja oz. programski direktor. Pod njegovim umetniškim vodstvom se je zbor razvil v vrhunski ansambel, ki je nastopal pod vodstvom najvidnejših svetovnih zborovodij in dirigentov. Z njim je posnel dve antologiji slovenske zborovske glasbe. Musica sacra Slovenica (triintrideset zgoščenk) prinaša pregled slovenske duhovne glasbe 19. in 20. stoletja, Slovenska zborovska glasba (petinpetdeset zgoščenk) pa antologijo slovenske posvetne zborovske glasbe od sredine 19. stoletja do sodobnosti. V letih 2000–08 je bil tudi umetniški vodja Slovenskega okteta. Poustvarjalno delo je dopolnjeval s predavateljskim. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je v letih 1986–2002 predaval različne predmete in ključno prispeval k ustanovitvi Oddelka za cerkveno glasbo leta 1992.

Od aktivnega glasbenega poustvarjanja se je Mirko Cuderman ob svoji osemdesetletnici leta 2010 poslovil s slavnostnim koncertom v Slovenski filharmoniji, na katerem je izvedel Te Deum in Mašo v f-molu skladatelja Antona Brucknerja.

Bil je tudi skladatelj in prirejevalec (njegova priredba Sveta noč) ter je poslovenil mnogo monumentalnih del svetovne glasbene zakladnice - Haendlovega Mesijo, Brahmsov Nemški rekviem, Brahmsove Valčke ljubezni (Liebeslieder-Walzer) op. 52, in še kaj drugega (ti podatki so potrebni preverbe, op. ur.). 

Dr. Cuderman je bil mentor pri diplomskih koncertih, med drugim: Vatovec Marko (1989), Fojkar Zupančič Helena (1994), Božič Močnik Damijana (1994), Potočnik Krajnik Branka (1994). Med mentoriranji diplomskih del lahko omenimo naslednje: Programska usmeritev stolnega kora v Ljubljani v letih 1909/1919 (solopevka Slokar Alenka, 1993), Katalog skladb p. Hugolina Sattnerja (solopevka Šenk Francka, 1996), Glasbeno založništvo Goriške Mohorjeve družbe (dirigent Klančič Gregor, 1997), Tematični katalog skladb dr. Antona Schwaba (Goršič Matevž, 1999).

Bil je tudi urednik glasbenim natisom, sicer ne veliko, a vendarle: Nagele Anton: Zbori [Celovec : Krščanska kulturna zveza, 1988], Janez Krstnik Dolar: Missa villana [SAZU, 1995]. Skupaj z urednikom založbe ASTRUM Vitom Primožičem sta v 80. in 90. letih pripravila prepise orkestracij in partov (avtorstva orkestracij Dr. Cuderman podpisanemu ni želel nikoli potrditi) slovenskih božičnih skladb za soliste in zbor ter veliki simfonični orkester. Skupaj sta uredila še partiture in parte za velike kantate/oratorije Stanko Premrl: Sveti Jožef in Hugolin Sattner: Soči. Dr. Cuderman je srčno sodeloval tudi pri pripravi spominskega koncerta ob petdesetletnici (1945-1995) smrti na tisočere slovenske pobite može in žene po 2. svetovni vojni - Resurrecturis (Tistim, ki bodo vstali): glasbeni triptih : Simfonija Pietà / Primož Ramovš ; Rekviem / Jože Trošt ; Exercitus grandis nimis valde / Samo Vremšak (uredila Marjan Štefančič in Vito Primožič, Nova slovenska zaveza: Slovenski spominski odbor, 2000), koncert 29. junija 1995, Cankarjev dom. 

Dr. Cuderman je izvedel vseh 14 latinskih maš Josepha Haydna in vseh 15 (?) latinskih maš W.A. Mozarta - poleg njegove črne maše, Requiema. Proti koncu svoje aktivne dirigentske kariere je pripravil še nekaj (koncertno) operetnih predstav, kot Zeller Karl: Ptičar (2006), A. Sullivan: The Pirates of Penzance (2000), R. Gobec: Planinska roža (2000) in druge.

Neprecenljiva je njegova donacija za Slovenski zborovski arhiv, donacije dr. Mirka Cudermana Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti (2013) v Uršulinskem samostanu v središču Ljubljane. Obsežna zborovska literatura, ki jo je dr. Mirko Cuderman zbiral več kot pol stoletja in obsega več kot 60.000 enot, je izjemnega pomena za slovenski in tudi širši evropski zborovski prostor.

Bil je tudi človek neizmerne energije: znana je tista, da je dve-in-pol-urni Haendlov oratorij Mesija (pričevanje SV) dirigiral *brez* odmora, od začetka do konca, naenkrat.

Cudermanovo umetniško delovanje je zaznamovala izjemna repertoarna razgledanost, ki se odraža v raznolikem zanimanju za zborovsko in vokalno-instrumentalno glasbo različnih obdobij. Z ansambli, ki jih je vodil, je praizvedel ali slovenski publiki prvič predstavil številna dela domačega in svetovnega zborovskega repertoarja. Njegove interpretacije izhajajo iz estetskih premis druge polovice 20. stoletja, ki so se v slovenski vokalni glasbi počasi uveljavljale v sedemdesetih letih. Označuje jih zmerno modernističen odmik od opulentne zvočnosti in do popačenosti stopnjevane ekspresivnosti, značilne za interprete prejšnje generacije. Pri iskanju ravnovesja med formalnimi in izraznimi prvinami je izhajal iz koncepta zvestobe glasbenemu delu (Werktreue). V okviru skromnih možnosti slovenskega okolja se je pri izvajanju del starejše glasbe zanimal tudi za uveljavljanje prvin historično informirane izvajalne prakse.

Za svoje delo je prejel več nagrad in odlikovanj, mdr. Župančičevo nagrado (1993), častni Znak svobode RS (2001), Red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011), postal je tudi prvi častni občan Preddvora (2012). Leta 2011 je RTV Slovenija o njem posnela dokumentarni film Regens Chori, portret Mirka Cudermana, ob 80-letnici rojstva, leta 2022 je prejel veliko Prešernovo nagrado.

Zbral, povzel (po Novi Slovenski biografski leksikon): Vito Primožič, urednik založbe ASTRUM (250227)

Zbor Consortium musicum z Dr. Mirkom Cudermanom na obisku v Vatikanu pri svetem Očetu Janezu Pavlu II v avdienčni dvorani Pavla VI v Vatikanu (1984).

Podobica ob pogrebu dr. Mirka Cudermana.

Krsta Dr. Mirka Cudermana v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah, sreda, 5. marec 2025 ob 14:30 (Spletni zajem fotografije: VaticanNews FB)

Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Marko Vatovec v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah (Spletni zajem fotografije: VaticanNews FB)

Slovenski oktet v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah (Spletni zajem fotografije: VaticanNews FB)

Nagovor Dr. Janeza Kranjca, ustanovnega člana zbora Consortium musicum (1968) v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah (Spletni zajem fotografije: VaticanNews FB)

Dr. Mirko Cuderman je pokopan ob svojih učiteljih in prijateljih Venceslavu Snoju (1908–1967), duhovniku, orglavcu, glasbenem pedagogu, nadškofijskem kanclerju, kanoniku ter Stanku Premrlu, duhovniku, skladatelju in glasbenem pedagogu (1880–1965) (Spletni zajem fotografije: VaticanNews FB)

Cvetje na grobu Dr. Mirka Cudermana na ljubljanskih Žalah, na dan pogreba, v sredo, 5. marca 2025

In memoriam "Odšel je Mirko Cuderman", Nedelja, 9. marec 2025, stran 12 (Andrej Feinig)