IN MEMORIAM : FAGANEL Tomaž (1951 – 2026)

Mi smo prišli gor darvat,

srečo, zdravje voščevat,

mi vam vošmo tristo sreč,

tristo blagrov, pa še več.

Ko pa pride enkrat smrt,

naj bo sveti raj odprt.

koroško slovenska godovna pesem

za dragega prijatelja Tomaža v angleščino prevedel Vito Primožič (3. maj 2026)

We have come to bring you gifts,

health and joy that fortune shifts,

triple hundred joys we wish,

triple hundred blessings swish.

When at last death comes one day,

may the sacred heaven sway.

a Carinthian-Slovene name-day song

Dedicated to my dear friend Tomaž & translated by Vito Primožič (3 May 2026)

Please read much more on the Slovenian page of this post and use Google Translate (or similar) to read what is written there.

Tomaž FAGANEL (rojen 3. maja 1951 v Ljubljani) je orgle, solopetje, violino in muzikologijo študiral v Ljubljani, dirigiranje pa v Gradcu ter se izpopolnjeval pretežno v Avstriji. Že med študijem muzikologije je priložnostno vodil več zborov, več sezon APZ sv. Cecilije, tri leta pa tudi Ljubljanski oktet. Leta 1976 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz muzikologije (Premrlov Cerkveni glasbenik : (1911-1945) : prispevek k poznavanju slovenske glasbene periodike) in leta 1989 še magistriral (Kompozicijski stavek v mašnem opusu Janeza Krstnika Dolarja).

Nato je 15 sezon vodil APZ France Prešeren Kranj. Z njim je gostoval po Sloveniji in Evropi ter ob zborovski klasiki izvajal novo slovensko in pri nas še neizvajano evropsko glasbo. Tekmoval je, snemal in sodeloval s Komornim orkestrom Slovenicum pri izvedbi baročnih in klasicističnih partitur, prav tako tudi s Slovensko filharmonijo. Z zborom Slovenicum/Chorus N'omen je nastopal z a cappella in vokalno-instrumentalnimi sporedi. Sedem sezon je vodil zbor Vox medicorum in 16 let Mešani zbor sv. Antona Padovanskega v župniji Ljubljana Vič.

Projektno je sodeloval s Komornim zborom RTV Slovenija in dirigiral Zboru Slovenske filharmonije. Več mandatov je deloval v odborih evropskega zborovskega združenja Europa Cantat in Mednarodnega zborovskega združenja IFCM.

Leta 1995 je bil Tomaž Faganel glavni organizator in še prej pobudnik Evropskega simpozija za zborovsko glasbo v Ljubljani (9.-15. julij 1995). Bil je udeleženec Svetovnih simpozijev za zborovsko glasbo (World Symposium on Choral Music)od prvega na Dunaju (1987), ki so mu sledili simpoziji s Tomaževo udeležbo ali spremljanjem na daljavo v Stockholmu/Helsinkih/Tallinnu (Švedska, Finska, Estonija) 1990; Vancouvru, Canada (1993); Sydneyu, Avstralija (1996); Rotterdamu, Nizozemska (1999) in Minneapolisu, ZDA (2002) - slednjega se je osebno udeležil.

V letu 1981/82 je Tomaž Faganel na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani (zdaj: Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana) prevzel mesto dirigenta šolskega pevskega zbora (po Janezu Boletu, 1954-1980) in ga vodil do leta 1986, kjer je poučeval tudi partiturno igro in dirigiranje (1977–1986). Od leta 1986 do 2008 je bil sodelavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, kjer je raziskoval predvsem starejšo slovensko glasbo. Sodeloval je pri kritičnih izdajah slovenske glasbene dediščine, tudi kot urednik Monumenta artis musicae Sloveniae (glavni in odgovorni urednik MAMS od 2005 do 2008; avtor zvezkov MAMS št. 22, 23, 25 in 33). Kot poznavalec slovenske cerkvene zborovske glasbe je 12 let urejal revijo Cerkveni glasbenik in sodeloval z revijo Naši zbori. Po oživitvi Slovenskega Cecilijinega društva leta 1996 (Ustanovni občni zbor Slovenskega Cecilijinega društva - v okviru 9. festivala slovenske cerkvene glasbe 28. septembra leta 1996 v Cerkljah na Gorenjskem) je bil dva mandata njegov predsednik in tudi pobudnik za ponovno oživitev društva po več kot 50-letnem "prisilnem" premoru (1877-1945). Tesno je bil povezan s švedsko zborovsko sceno (Eric Ericsson, Gary Graden) in z nemško vokalno skupino Singer Pur, ki je posnela tri zgoščenke s 100 latinskimi posvetnimi pesmimi velikana renesančne glasbe, Kranjca Jakoba Handla – Gallusa. Bil je tudi zakladnik v treh mandatih v izvršilnem odboru združenja Europa Cantat v letih 1995-1997, 1997-2000, 2000-2003, kjer je nasledil Noël Minet-a.

Uredil je tudi zbirko 5 zvezkov partitur (244 zborovskih, vokalnih in instrumentalnih skladb) v skupni embalažiKaj vam pa jaz povem: izbrane skladbe / Egi Gašperšič ; [izdala Krščanska kulturna zveza, Celovec, in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec].

Eno zadnjih izdanih besedil Tomaža Faganela si lahko preberemo tukaj: Monumenta artis musicae Sloveniae : pogled nazaj, pogled naprej (Faganel, Tomaž | 2024 | Kritične izdaje stare glasbe med preteklostjo in prihodnostjo : ob štiridesetletnici zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae (Str. 52-55).

Tomaž Faganel je bil član žirij zborovskih tekmovanj, posvečal se uredniškemu delu ter mentorskemu delu z zbori in dirigenti.

Leta 2025 je prejel Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo in zlato plaketo JSKD za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti.

V petek, 24. januarja 2025, ob 19. uri, je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani mag. Tomažu Faganelu podelil zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Na sliki, prva vrsta, od leve proti desni: Mija Aleš, Tomaževa pevka v APZ FP Kranj, tudi nekdanja predsednica Zveze kulturnih društev Slovenije / slavljenec mag. Tomaž Faganel / Vito Primožič, urednik glasbene založbe ASTRUM // druga vrsta od leve: skladatelj mag. Ivan Florjanc, zasl. prof. AG Ljubljana / skladatelj Damijan Močnik, izr. prof. AG in vodja glasbenih dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava / prof. Irma Močnik, OŠ Cerklje na Gor., zborovodja pri Glasbeni matici Ljubljana (Foto: za ASTRUM, NN)

YouTube film: Tomaž Faganel - portret dirigenta: Glasba brenči

Sodelovanje Tomaža Faganela z glasbeno založbo ASTRUM

(zapisal Vito Primožič, 3. maj 2026)

S Tomažem Faganelom sva se osebno podrobneje poznala od začetka zgodnjih 90. let (prejšnjega stoletja). Okoli 35 let mi je bil Tomaž dragocen svetovalec, vse, kar mi je kadarkoli rekel, čisto vse, je imelo trdno osnovo v njegovem neizmernem glasbenem znanju in obrušeni glasbeni estetiki. Čeprav sam kot arhitekt - iz drugačne zgodbe - nisem bil nikoli njegov učenec / dijak / študent, za razliko od skupnih kolegov, prijateljev, danes uveljavljenih skladateljev Damijana Močnika ali zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič na katere je Tomaž vplival tudi pedagoško.

Izrazito sva sodelovala ob Evropskem simpoziju za zborovsko glasbo (Ljubljana, 1995), Tomaž kot glavni tajnik in organizator, sam pa v vlogi takrat nekaj let delujoče, "mlade" glasbene založbe ASTRUM in takrat še delujoče glasbene distribucije tujih muzikalij. Ob simpoziju je bil organizirana predstavitev glasbenih tiskov v Cankarjevem domu in tam smo se našli.

Naslednje trajnejše in pomembnejše sodelovanje s Tomažem je bila ponovna obuditev Slovenskega Cecilijinega društva (SCD) leta 1996, Ustanovni občni zbor SCD - v okviru 9. festivala slovenske cerkvene glasbe, 28. septembra leta 1996 v Cerkljah na Gorenjskem. Tomaž je bil skupaj z Damijanom Močnikom, menoj in nekaterimi drugimi, tudi pobudnik za ponovno oživitev društva. Tu podpisani je bil tam izvoljen za predsednika društva, nato je bil predsednik SCD Damijan Močnik (2000-10), kot tretji pa je predsedniško funkcijo za tri mandate prevzel Tomaž Faganel (2010-2022). Za časa predsednikovanja Tomaža Faganela se med drugimi aktivnostmi spominjamo predvsem - od Tomaža - vrhunsko organiziranih in izpeljanih Dni slovenskih cerkvenih glasbenikov, v Sloveniji (enodnevni) in slovenskem zamejstvu (dvodnevni) in sicer, posebej, leta 2010 na Madžarskem: Monošter/Szentgotthárd – Gornji Senik/Felsőszölnök (Porabje) – 22.-23. oktobra 2010; leta 2014 v Italiji: Špeter / Benečija – 14. in 15. novembra 2014 ter leta 2016 v Avstriji: Bistrica na Zilji (Koroška/Avstrija) – 18. in 19. novembra 2016.

Ustanovni občni zbor SCD - v okviru 9. festivala slovenske cerkvene glasbe, 28. septembra leta 1996 v Cerkljah na Gorenjskem - spredaj, od leve proti desni: skladatelj Janez Močnik, ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas (1919-2005), cerkljanski rojak, dr. Edo Škulj in Tadej Sadar (danes odgovorni urednik Radia Ognjišče). Foto: Janez Šušteršič (Medvode, Seničica za SCD)

V drugi polovici devetdesetih let je Tomažev - posebej dragi - prijatelj Damijan Močnik precej pisal za zbore, predvsem za mešani in ženski zbor. Naknadno je prišlo do natisa nekaterih skladb pri zelo znani zborovski založbi Carus iz Stuttgarta - potem, ko je ASTRUM prepustil načrtovane natise v lastnem dognanju, da je tako zanjo, kot za Damijanovo glasbo bolj odmevno, če izzide v tujini pri Carus-u: Damijanovo ime postane hitreje in bolj znano v tujini, s tem pa tudi založba ASTRUM povezano pridobi na prepoznavnosti in zanimanju za slovensko zborovsko glasbo. Prišlo je tudi do izvedbe dveh Močnikovih skladb s Svetovnim zborom mladih pod vodstvom dirigenta Garya Gradna. Založba ASTRUM  je v tem času pridobila nekaj sredstev na Ministrstvu za kulturo za izdajo Močnikove avtorske zgoščenke (oh, ravno za ovitek je bilo to - op. pisca), in ker je leta 2000 imelo kar nekaj slovenskih zborov na sporedu Močnikove skladbe, smo se odločili posneti ta projekt. Gre za sakralno glasbo v latinskem in slovenskem jeziku. Potem ko so bili posnetki zmontirani, in je glasbena založba ASTRUM odstopila do-konca pripravljen material skupnemu prijatelju Güntherju Graulichu - letos, leta 2026, stoletniku! - ustanovitelju in lastniku prodorne glasbene založbe Carus iz nemškega Stuttgarta. Zgoščenka "Damijan Močnik: Verbum supernum prodiens" je izšla pri Carus-Verlag, Stuttgart, obenem pa tudi vse skladbe v latinščini, slovenske pa je izdala založba Astrum. Tomaž Faganel je ves čas sodeloval pri nastanku zgoščenke, s svojim zborom Chorus N'omen pa je za zgoščenko posnel skladbi Doxologia in Missa in organi benedictione, celotno zgoščenko pa je tudi soproduciral.

Skupaj s pokojnim skladateljem Janezom Močnikom (1936-2016) je bil Tomaž tudi sourednik ASTRUMovih prvih skladb v naši zborovski seriji Choral Music from ... Slovenia / Zborovska glasba iz ... Slovenije (AS 35.000) in serijo smo prvič skupaj predstavili na 6. svetovnem simpoziju za zborovsko glasbo / 6th World Symposium on Choral Music was held in Minneapolis-St. Paul, Minnesota, ZDA od 3.–10. avgusta 2002, kjer je ASTRUM imel na expu svojo stojnico. Komu vse tam nismo prisluhnili: Chanticleer, Little Singers of Armenia, Cantoria de Mérida, St. Jacob's Chamber Choir, Chamber Choir of the Moscow State Conservatory, University of Pretoria Concert Choir, Taipei Philharmonic Chamber Choir, Vienna Chamber Choir, Riga Dom Boys Choir, China Red Leaf Children's Choir, National Folkdance Ensemble of Croatia LADO, Elmer Iseler Singers, Choeur de Chambre de Namur, Amabile Boys Choirs Primus, Ansan City Choir, Adelaide Chamber Singers, Okuba Mixed Choir, Namibia National Youth Choir, Dale Warland Singers, World Youth Choir. Ni da ni - podpisani odgovorno trdi, da takega cveta raznoliko kvalitetnih aktualnih zborov s celega sveta do takrat in ne poslej ni bilo zbranih na enem mestu. 

Skupaj s Tomažem smo ob prihodu v ZDA čakali na carini in vsi, cariniki in mi, smo bili kar začudeni ob celem kovčku (!) raznoraznih zdravil - steklenička pri steklenički, 20, 30 njih - za vzdrževanje njegove bolezni hemofilije (dedna motnja strjevanja krvi). Preden so Tomaža spustili v ZDA je moral pokazati nešteto papirjev in dokazil, da so vsa zdravila res zanj. Še v prvi polovici lanskega leta (junij 2025) je kot urednik revije KONCENTRAT, Koncentrat novic Društva hemofilikov in drugih z motnjo strjevanja krvi Slovenije, zapisal: "In saj res, danes je moj dan za profilakso. Takoj si pripravim faktor. Že gledam, katero žilo bom zbodel to jutro. Več jih nežno potipam, nad zunanjim robom levega zapestja in predvsem že tolikokrat prijazno veno nad prsti, tudi dve na začetku desne podlakti. Oni v pregibu komolcev sta sodelovanje že pred več leti dokončno odpovedali, samo najboljše mojstrice venopunkcije bi morda še našle vanje. Danes imam mirno roko, igla in vena me bosta ubogali. Bežno pomislim, koliko vbodov od daljnega 7. julija 1982 (!), ko sem prvič sam našel svojo žilo, takrat z levico, v desnem komolcu. Brez števila. In od takrat privilegij, ki smo ga danes deležni pravzaprav vsi hemofiliki in se ga v našem vsakdanu včasih premalo zavedamo: pod nadzorstvom naših zdravnikov zmoremo ob dostopnosti zdravil za svoje zdravljenje skrbeti sami in »s hemofilijo« ustvarjalno »živeti.« 

S Galom Faganelom, sinom Tomaža Faganela, smo se v letu 2008 dogovorili, posneli, uredili in pri založbi ASTRUM izdali CD z naslovom "Slovenska glasba za violončelo 1" (ASCD 9.004) kjer sta Gal Faganel na violončelu in Jan Bratož pri klavirju, predstavila dela skladateljev Rista Savina, Slavka Osterca, Daneta Škerla, Pavleta Merkuja, Dine Slama in Uroša Kreka, ki so jih posvetili violončelo. Tomaž je vseskozi skrbno spremljal nastajanje in realizacijo izdaje zgoščenke.

Tomaž Faganel je recenziral tudi več izdaj glasbene založbe ASTRUM in tako je med drugim zapisal tudi tole prijazno oceno izdaje: "V zbirki je v izvajalcu prijazni notografiji in razpoznavni grafični podobi založbe dvajset komponiranih skladb ... (Faganel Tomaž, "Janez Močnik, Otožnice / Tržič 2007" v: Cerkveni glasbenik, 2008 (101), 1, stran 25

V Ljubljani je bil med 16. in 25. julijem 2021 Festival Europa Cantat. V tistem koronskem času - spomnimo, z 12. aprilom 2021 so se šele odprle šole in nekatere dejavnosti - je bilo tak festival v živo težko organizirati. A Slovenija ga je. S Tomažem Faganelom sva imela 22. julija 2021 skupaj na Europa Cantat TV virtualni hitri intervju: Slovenski zborovski skladatelji – srednja, mlada in vzhajajoča generacija. Video tega Reading Session IV si lahko ogledate tule.

Od desne proti levi: FAGANEL TOMAŽ in PRIMOŽIČ Vito na Festival Europa Cantat : Slovenski zborovski skladatelji – srednja, mlada in vzhajajoča generacija. Video tega Reading Session IV si lahko ogledate tule. (Foto: Zajem zaslona)

Za zbirko Izbrana dela slovenskih skladateljev (JSKD–IDSS–49) smo s Tomažem že nekaj let koncipirali in konec lanskega leta začeli resneje pripravljati zbirko zborovskih skladb Damijana Močnika. Tomaž je tehtno naredil izbor skladb in pripravil vse za prepis, z Damijanom sta predebatirala podrobnosti, kaj gre skupaj, kaj deluje, in podobno. ASTRUM pripravlja prepis skladb, uredništvo pri JSKD dela usmerjalna dela ... a sredi (še) nedokončanega dela nas je prehitel Tomažev prezgodnji odhod v večnost. Preostali bomo, dragi Tomaž, poskrbeli, da bo tudi ta tvoja skrbna zasnova zbirke ustrezno dočakala realizacijo.

Dragi Tomaž, ob tvojem odhodu v med nesmrtne, se spominjam še dni, preživetih s teboj v Marktoberdorfu na Bavarskem. Bil si pomemben člen tega edinstveno-zahtevnega zborovskega tekmovanja in festivala. Izvrstni zbori, Modeon, Dolf Rabus (1946-2013) in derviši mi še vedno plešejo pred očmi. Izplesal si, da so nekega leta vsi zbori tam peli obvezno skladbo slovenskega skladatelja.

Dragi Tomaž, ne vem, zakaj smo mi trije, ti in midva z ženo Kristino, dvakrat šli k Čadu na kosilo in večerjo - morda zato, da se odmaknemo iz Ljubljane v tišino pod Rožnikom, ali pa zato, ker so v mestnih gostilnah še veljali (bolj strogi) kovid-ukrepi. Prvič v torek, 20. julija 2021, po koncertu nacionalnih mladinskih zborov Katalonije, Avstrije in Slovenije. Drugič pa spet v nedeljo, 12. septembra 2021, po koncertu angleškega zbora Tenebrae z Nigelom Shortom. Obakrat nama tem pogovora o zborovstvu ni zmanjkalo, verjetno so bili natakarji (spet) jezni, ker toliko časa nismo sprostili mize za nove goste. Hvala ti, dobro smo se imeli.

Dragi Tomaž, dobro smo se zagovorili v noč in dobro sta nas pogostila z Egijem in Marijo, ti in Maja, doma na Resljevi, v sredo, 22. marca 2023 po predstavitvi  petdelne monografije skladatelja Egija Gašperšiča »Kaj vam pa jaz povem« v Klubu Kazina Akademije za glasbo UL. Poleg avtorja sta tam o delu spregovorila ti, kot urednik, za glasbeni okvir pa je poskrbela mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko s pianistko.

Dragi Tomaž, prijetno je bilo sedeti s teboj - ob tvojem - zadnjem levim sedežem v dvorani Slovenske filharmonije: ob odmorih in premorih sva neutrudno klepetala o glasbenih nastopih tistega koncerta. Spodobno, ne pre-naglas, nisva - recimo - preveč opravljala. Enako smo radi sedeli z drugim Tomažem, Pirnatom, tokrat na desni strani predpredzadnje vrste parterja mariborske Unionske dvorane na Naši pesmi. Podobno, kot z dr. Cudermanom, na istih stolih, svoje dni. Dva Tomaža in podpisani smo zavzeto poslušali dobre, odlične nastope zborov v akustični dvorani in spet - kaj "malega" pokomentirali. Še 18. aprila 2026 v času premora Naše pesmi si mi tja - takrat osamljenemu - zapisal, da se "zahvaljuješ za glas iz naše lože" in da "žal v aktualni kar zapleteni kondicije ne" boš "mogel sodelovati (pri Damijanovi IDSS zbirki, op. pisca) kot običajno, a najdemo rešitev". Da, dragi Tomaž, z nami boš v mislih, da najdemo rešitev in dokončamo, kot smo se menili.

Spoštovani Tomaž, hvala ti za tvoje nasvete, za prijateljstvo, za vse!

zapisal, dokončal v nedeljo, 3. maja 2026, ob 23.50

Vito Primožič, urednik glasbene založbe ASTRUM