ljudska, slovenska - Rezija

Melodije ljudskih pesmi, ljudske tradicije iz Rezije, danes pokrajine na skrajnem delu severnovzhodne Italije. Rezijansko narečje je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah. 

Ljudska pesem se je preteklosti prenašala z ustnim izročilom ali šele v zadnjih nekaj stoletjih s prepisi (transkripcijo). V daljni preteklosti je doživljala raznovrstne spremembe, ki se kažejo v razlikah v melodijah, vsebini, ritmu in podobno. 

Glede na vsebino bi ljudske pesmi lahko delili na: pripovedne, zgodovinske, ljubezenske, svatovske, stanovske (samske, zakonske, o delu, poklicih, ...), otroške, obsmrtne, vojaške, pivske in zdravice, plesne, koledniške, nabožne, o naravi, šaljive, domovinske in druge pesmi. 

Tudi ritmizirana besedila so del ljudske pesmi: izštevanke, vpraševalnice, uspavanke, narekanja, besedne igre, vasovalske verze in podobno.

Ljudska pesem se je izvajala oz. pela in igrala (tudi danes) individualno (solistično), v skupini, brez in z instrumentalno spremljavo.

Tudi danes še vedno nastajajo ljudske pesmi: umetne pesmi (s poznanim avtorji), ki so široke sprejete in izvajane, postanejo s časom ponarodele.