Menu
Your Cart

ljudska, slovenska - Rož/Rosental (Avstrijska Koroška)

ljudska, slovenska - Rož/Rosental (Avstrijska Koroška)

Melodije ljudskih pesmi, ljudske tradicije Roža (nemško: Rosental) v avstrijski zvezni deželi Koroška (nemško: Kärnten) na jugu Avstrije. Prek Karnijskih Alp na jugozahodu tvori avstrijsko mejo z Italijo, prek Karavank na jugu pa s Slovenijo. 

Koróški Slovénci (nemško: Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz. na Južnem Koroškem.

Koroška narečna skupina slovenskega jezika se razteza preko današnjih meja avstrijske zvezne dežele Koroške.



Ljudska pesem se je preteklosti prenašala z ustnim izročilom ali šele v zadnjih nekaj stoletjih s prepisi (transkripcijo). V daljni preteklosti je doživljala raznovrstne spremembe, ki se kažejo v razlikah v melodijah, vsebini, ritmu in podobno. 

Glede na vsebino bi ljudske pesmi lahko delili na: pripovedne, zgodovinske, ljubezenske, svatovske, stanovske (samske, zakonske, o delu, poklicih, ...), otroške, obsmrtne, vojaške, pivske in zdravice, plesne, koledniške, nabožne, o naravi, šaljive, domovinske in druge pesmi. 

Tudi ritmizirana besedila so del ljudske pesmi: izštevanke, vpraševalnice, uspavanke, narekanja, besedne igre, vasovalske verze in podobno.

Ljudska pesem se je izvajala oz. pela in igrala (tudi danes) individualno (solistično), v skupini, brez in z instrumentalno spremljavo.

Tudi danes še vedno nastajajo ljudske pesmi: umetne pesmi (s poznanim avtorji), ki so široke sprejete in izvajane, postanejo s časom ponarodele.

Prikazujem 1 do 1 od 1 (1 strani)