YEATS William Butler (13. junij 1865 - 28. januar 1939) irski pesnik, dramatik in politik, nobelovec se je rodil v Dublinu.
Otroštvo je preživel v poletnih mesecih v Sligu, na severozahodu Irske, v rojstnem kraju svoje matere. Po študiju umetnosti v Dublinu se je leta 1880 posvetil literaturi. Prva znana dela so postala znana pri sedemnajstih letih, poleg pesmi pa je bilo to obdobje znano po številnih ljubezenskih pesmih in zgodbah o srednjeveških nemških vitezih. V začetku 20. stoletja se je Yeats začel zanimati za mistiko, spiritizem, okultizem in astrologijo.
Njegova nova področja zanimanja so sčasoma začela vplivati na njegova dela, čeprav nekateri kritiki zavračajo kakršno koli povezavo med mistiko in njegovo poznejšo poezijo.
Leta 1913 je Yeats napisal predgovor za angleški prevod zbirke Rabindranath Tagore 'Gitanjali' (Song Offerings / Žrtveni spevi / Darovanjke), delo, ki je Tagoreju prineslo Nobelovo nagrado za literaturo tistega leta. Starejši Yeats je postal plodovitejši kot pesnik: Divji labodi v Cooleju (The Wild Swans at Coole), 1917, Stolp (The Tower), 1928, imenovan po Thoor Ballylee, in končno Zavite stopnice (The Winding Stair) iz leta 1929. Svojo filozofijo je predstavil v prozi A Vision (revija 1937, dopolnjena izdaja 1937), ki jo je napisal skupaj s svojo ženo. Tudi v starosti 70 let je presenetil in navdušil svoje občinstvo s pesniškimi zbirkami Nove pesmi (New Poems) in Zadnje pesmi in dve igri (Last Poems and Two Plays).
Največji trenutek njegove velike kariere je zagotovo sledil leta 1923, ko je postal dobitnik Nobelove nagrade za literaturo in tako je ostal v spominu kot eden največjih pisateljev 20. stoletja. Nekatere Yeatsove pesmi so postale ponarodele, kot je "Down by the Salley Gardens" (Irish: Gort na Saileán) published in The Wanderings of Oisin and Other Poems (1889). Predvsem Yeats ni bil samo pesnik, ampak je kmalu, že pri štiridesetih letih, postal irska nacionalna institucija.
Yeats je umrl 28. januarja 1939, v Hôtel Idéal Séjour (danes: Résidence le Louisiane) v kraju Roquebrune-Cap-Martin na Azurni obali (Francija). Sam je zapisal: “If I die, bury me up there” – in the churchyard at Roquebrune – “and then in a year’s time when the newspapers have forgotten me, dig me up and plant me in Sligo,” je še dal navodilo svoji ženi. V zavedanju, da so bili pesnikovi posmrtni ostanki raztreseni v kostnici v Roquebruneju leta 1946 (del pokopališča, kjer je bil pokopan, je bil očiščen leta 1946, trupla pa odložena v množično grobnico) ne moremo trditi, da je v resnici pokopan v Sligu saj posmrtnih ostankov ni bilo moč dejansko identificirati.
