WIPO iz Burgundije

Wipo iz Burgundije (ok. 995 – ok. 1048) je bil duhovnik in pisatelj. Bil je kaplan svetemu rimskemu cesarju Konradu II. katerega življenjepis je napisal v obliki kronike (Gesta Chuonradi II imperatoris). Navzoč na izvolitvi Conrada II. je najverjetneje spremljal cesarja pri njegovih pohodih v Burgundijo (1033) in proti Slovanom (1035), o čemer je pisal z izrazito jasnostjo.

Med njegovimi drugimi obstoječimi spisi so še maksime, Proverbija (1027 ali 1028) in Tetralogus Heinrici v rimiranih heksametrih. Verjame se, da je napisal znamenito sekvenco za Veliko noč, Victimae paschali laudes (čeprav pripis tega besedila pesmi Wipu ni gotovo).

"V naših protestantskih pesmaricah je ta napev — kakor kaže gornja razpredelnica — uporabljen v zvezi s Trubarjevo velikončno pesmijo »Jezus je v smertni ječi bil ...« . Čerin je sicer to opazil in najbrž pravilno ugotovil, da je Trubar dobil napev iz Ench. Erf. 1524. Motil pa se je, ko je mislil (gl. Čerin, 184), da je to šele Waltherjeva priredba stare velikonočne sekvence »Victimae Paschali«. Kakor dokazuje Cgm. 716, je bil napev v rabi že davno pred Waltherjem. Po Baumkerju I, 540 je sekvenca »Victimae Paschali« nastala najkasneje v 11. stoletju, saj so jo našli zapisano v nekem rkp. iz tega časa v samostanu Einsiedeln v Švici. Njen avtor naj bi bil Wipo, doma iz Burgundije, ki je umrl že 1050. leta kot kaplan na tedanjem nemškem cesarskem dvoru. Baumker I, 506 trdi, da je latinska sekvenca osnova nemški velikonočni pesmi »Christ ist erstanden«, ki je bila med Nemci tako priljubljena, da se je razvila v številne inačice."

[Vir citata: Zmaga Kumer: PREDREFORMACIJSKO IZROČILO V SLOVENSKIH PROTESTANTSKIH PESMARICAH IN POZNEJŠEM RAZVOJU - B]