ljudska, slovenska - Beneška Slovenija
Besedila skladb ljudskih pesmi, ljudske tradicije Beneške Slovenije (italijansko Slavia Veneta, po novem Slavia Friulana, furlansko Sclavanie) ki je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo. Večina ozemlja pripada italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina, sedemnajst vasi in zaselkov pa je v današnji Sloveniji.
Ljudska pesem se
je preteklosti prenašala z ustnim izročilom ali šele v zadnjih nekaj
stoletjih s prepisi (transkripcijo). V daljni preteklosti je doživljala
raznovrstne spremembe, ki se kažejo v razlikah v melodijah, vsebini,
ritmu in podobno.
Glede na vsebino bi ljudske pesmi lahko delili na: pripovedne, zgodovinske, ljubezenske, svatovske, stanovske (samske, zakonske, o delu, poklicih, ...), otroške, obsmrtne, vojaške, pivske in zdravice, plesne, koledniške, nabožne, o naravi, šaljive, domovinske in druge pesmi.
Tudi ritmizirana besedila so del ljudske pesmi: izštevanke, vpraševalnice, uspavanke, narekanja, besedne igre, vasovalske verze in podobno.
Ljudska pesem se je izvajala oz. pela in igrala (tudi danes) individualno (solistično), v skupini, brez in z instrumentalno spremljavo.
Tudi danes še vedno nastajajo ljudske pesmi: umetne pesmi (s poznanim avtorji), ki so široke sprejete in izvajane, postanejo s časom ponarodele.