Menu
Your Cart

KARLIN Alma

KARLIN Alma

KARLIN Alma Maximiliana (1889–1950), izjemna ženska, žensko bitje - kot je sama sebe imenovala, pisateljica, svetovna popotnica, raziskovalka, poliglotka in teozofinja ter svetovljanka, Alma M. Karlin je bil a ugledna osebnost iz Celja in se je neizbrisno vtisnila v zavest mesta in njegovih prebivalcev; v slovenskem kulturnem spominu vedenje in zavest o njenem literarnem, raziskovalnem in duhovnem posredovanju vseskozi udarja ob očitek o narodnosti - "a bila je Nemka, pisala je nemško".

Čas, v katerem je odraščala in zorela v osebnost, je bil čas zatona in razpada avstro-ogrske monarhije, individualnost pa je imela za Karlinovo večji pomen kot narodnost. Ob rojstvu zaznamovana s telesno hibo in asimetričnimi očmi so ji napovedali kratko življenje ali duševno zaostalost. Vse življenje je ostala krhke fizične konstitucije, vendar je kmalu razvila visoko stopnjo zavesti o sebi in svojih ciljih: razumeti jezike sveta, potovati po svetu in postati mednarodna pisateljica.

Dar za jezike, ki ga je razvila že v neformalnem izobraževanju doma v Celju, je do polnega razmaha dobila med bivanjem v Londonu, od leta 1908 do 1914, kjer je pri Royal Society of Arts opravila izpite iz osmih jezikov. London in njegova babilonska mešanica ras, kultur in jezikov sta jo dokončno potrdila v njeni nameri, da potuje po svetu in piše o svojih zaznavah, odkritjih in dogodkih na poti. Posledica tega je bilo osemletno potovanje okoli sveta, obisk vseh celin in bivanje v najbolj oddaljenih delih človeške civilizacije – o čemer je pisala in risala sproti s skrbno pozornostjo. Po vrnitvi domov je napisala svoj odmeven potopis v treh delih, ki je bil večkrat ponatisnjen v nakladi več kot 100.000 izvodov ter preveden v angleščino, finščino in nazadnje tudi v slovenščino. Tem knjigam so sledile druge, s katerimi je Alma Karlin dosegla vsaj evropsko, če že ne svetovno slavo; v tridesetih letih 20. stoletja je bila v nemškem kulturnem prostoru tako priljubljena, da so začela ustanavljati društva Alma Karlin, kjer so se srečevali pristaši njenega pisanja in njenega pogleda na svet, švedska nobelovka, pisateljica Selma Lagerlöf pa jo je neformalno predlagala za Nobelovo nagrado. V Sloveniji njeno delo ni dobilo pravega odziva vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so jo »odkrili« slovenski etnologi.

POGLEJ in POSLUŠAJ YouTube (note + zvok) POGLEJ ..
3.50€
Brez DDV:3.33€
Prikazujem 1 do 1 od 1 (1 strani)