papež INOCENC VI
Papež Inocenc VI., rojen kot Étienne Aubert je bil katoliški papež (1282 Beyssac (okraj Corrèze, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija – 12. september 1362, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Posedoval je že mnogo manjših nadarbin, kanonikatov in arhidiakonatov,
ko se ga 13. januarja 1338 izvolili za škofa v mestu Noyon; 11. oktobra
1340 je prešel na nadškofijski sedež v Clermont. Klemen VI. – tudi on po
rodu iz Limousina -, ga je takoj po izvolitvi poklical v Avignon in ga
imenoval za kardinala pri SS. Giovanni e Paolo 20. septembra 1342, že
pri svojem prvem kardinalskem konzistoriju. 1348 ga je imenoval za
velikega penitenciarja, a 13. februarja 1352 za ostijskega
kardinala-škofa.
Kardinali so po kratkem konklavu po
Klemenovi smrti izvolili kardinala Štefana [Étienne] Auberta, ki si je privzel ime
Inocenc VI. Pred tem je bil profesor civilnega prava v Toulousu,
pozneje pa škof in nadškof v raznih francoskih škofijah ter kardinal. Za
papeža so ga izvolili 18. decembra 1352.
1361 se je neredom in pomanjkanju, ki jih je povzročila stoletna vojna, pridružila v avinjonski in venassinski grofiji še epidemija kuge, ki je v nekaj mescih umorila devet kardinalov, apostolskega tajnika in blagajnika, ter tako oropala papeža njegovih glavnih svetovalcev. Inocenc je bil že v letih, ko ga je zadela kap, ki je povzročila smrt 12. septembra 1362 v Avignonu.
Besedilo Ave verum Corpus [Christi], evharistično hvalnico, ki jo je nepozabno uglasbil tudi W.A. Mozart, se običajno pripisuje papežu Inocencu VI. Pela se je med povzdigovanjem hostije pri sv. maši v srednjem veku, včasih pa so jo uporabljali tudi med blagoslovom. Predvsem se uporablja za Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi.
"Leta 1360 je razsodil v sporu, ki je nastal med sevniškim vikarjem Vajgandom in kostanjeviškim opatom Janezom zaradi videmske župnije; to župnijo je oglejski patriarh Pagan[8]1331 izročil kostanjeviškim cistercijanom. "
[Vir.: M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 182]