Uporabniško ime:

Geslo:



Ste izgubili geslo?
Nova stranka?
  • Artikli: 1698
  • Skupin: 174
  • Zadetkov: 0
  • Cene v: EUR, SIT
Izberite jezik:
 Slovensko
 English
Košarica:
V košarici imate
0 artiklov
Iskanje:

Dogodki


< prikaži vse dogodke

DEC
26
2011
KONCERT - Komorni zbor RTV Slovenija Božični koncert je pripravil tudi Komorni zbor RTV Slovenija in ga s svojo stalno dirigentko Heleno Fojkar Zupančič in v zadnjem delu s Tomažem Sevškom na harmoniju predstavil raznorodnemu občinstvu v Cerkvi Marijinega oznanjenja (Frančiškani) v ponedeljek, 26. decembra 2011 ob 20. uri.
Na koncerte Komornega zbora RTV Slovenija je kar težko priti. Če poslušaš nacionalne radijske programe, kjer med ostalim včasih napovedo kratko notico o koncertu hišnega zbora, si nekako že nabrusiš ušesa in oči, da kasneje v župnijskih oznanilih ljubljanskih frančiškanov izbrskaš potrditev koncerta.
Zaman iščeš novico na spletni strani organizatorja koncerta Glasbene produkcije RTV Slovenija. Kakor da Komorni zbor RTV Slovenija, ne bi bil njihov (stalni?) ansambel, poleg Simfoničnega orkestra, Big Banda ter Otroškega in Mladinskega zbora RTV Slovenija.
Zaman iščeš napoved koncerta na spletni strani SIGIC - Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, v napovednikih DELA in Dnevnika.
 
Pa se potem zaneseš na "radijski" spomin in oznanila, ter greš na koncert. Zapelješ avto v Maximarketovo sub garažo in greš peš proti frančiškanom. Vidiš, da je druga, nova garaža, pod Kongresnim trgom kompletno zasedena. Se sprašuješ, kateri "event" je v Ljubljani: ni Jan, ni Kreslin, ni oni forumaš. Hokej je na Jesenicah, Helene ni v Cankarju - zaradi tiste pri Frančiškanih nova podzemna garaža najverjetneje ni polna.
 
No pa prideš po običajno frekventni Čopovi do Frančiškanov in pri levem stranskem vhodu 15 minut pred koncertom zasedeš prazen stol, ki ga je bilo težko najti. Klopi so bile že polne, torej obisk koncerta bo (je bil) znaten.
V ljubljanski frančiškanski cerkvi so postavljene jaslice. Že dolga leta slovijo po tem, da so najbolj obiskane v Sloveniji. In res, kolone jasličnih romarjev se valijo skozi cerkev, skozi glavni vhod, ob desni strani cerkvene ladje navzgor, pod obokom prezbiterija do jaslic in nato spet ob levem robu ladje ven, v "praznično" Ljubljano.
Petnajst minut je dovolj, da vidiš vse kar-leze-in-gre, saj je mimohod mimo sedečega v cerkvi zelo raznobarven: mimo tebe hodijo stari in mladi, ljudje s sklenjenimi rokami in ljudje z rokami v žepih, "zakmašno" opravljeni in tisti v (šumečih, ups) trenirkah, ... v petnajstih minutah je poročevalec videl v "mimohodu" - no joke! - takega psa na povodcu, videti je bilo mogoče tudi slovensko različico mojstra Jedi-ja (Master Yoda) iz Vojne zvezd / Star Wars - saj veste: takega, ki ima zeleni meč, (slovenske?) otroke z lučkami na umetnih ušesih, in podobno. In to v cerkvi, v procesiji mimo jaslic pred oltarjem.
Tako se imaš čas vprašati, če jaslice res sodijo v cerkev. Ma, ka si nor ... bi kdo rekel. Ne, saj so bili v preteklosti že marsikateri premisleki v smislu, Jaslice v cerkvi? Da ali ne?, ampak vedno je prevladalo stališče, da se jih obdrži v cerkvi.
Če beremo nagrajeni Jančarjev roman Katarina, pav in jezuit se bomo podučili, da je že avstrijski cesar Jožefa II leta 1776 prepovedal (cesarsko avstrijska) romanja v Kelmorajn in Aachen. V Köln-u am Rhein (= Kelmorajn) so se v srednjem veku vile procesije romarjev k relikvijam Svetih treh kraljev, k skrinji Svetih treh kraljev. K njim se bomo kasneje še vrnili - v programskem smislu koncerta.
Če končam s predkoncertnimi okoliščinami in vtisi: v Vatikanu imajo jaslice na trgu sv. Petra. Zakaj jih ljubljanski frančiškani ne postavijo na veliko stopnišče na Prešernovem trgu?
 
Potem, ko je bratom frančiškanom končno uspelo zaustaviti reko teh-in-onih jasličarjev, se je koncert lahko začel. 24 pevk in pevcev je sestavljalo tokratni sklic Komornega zbora RTV Slovenija. Podpisanemu je bil program z glasbenega stališča poslušljivo decentno izvajan, kolikor se pač v omejenih terminih (pol)profesionalne zasedbe zbora pač da narediti. Pevci v zboru, solisti iz zbora, dirigentka in instrumentalist na harmoniju so izvedli skladbe, ki sodijo v božični (in adventni) čas. Od renesanse, do moderne in sodobne zborovske glasbe in kantatne povezave slovenskih ljudskih božičnih na koncu.
 
O glasbeni plati bo že kdo kaj več napisal in pohvalil - recimo na sredinem ARSu ob 17. uri - sam pa napišem kaj več še o programski plati koncerta. 
 
Naslovnica koncertnega lista (Vir: Promocijski material organizatorja koncerta)
 
Koncertni program (Vir: Promocijski material organizatorja koncerta)
 
Namen spodnjega zapisa je Glasbeno produkcijo RTV Slovenija vzpodbuditi k pazlivejši pripravi koncertnega lista. Plačilo izvajalcev in izvedbe koncerta je za organizatorja Komornega zbora RTV Slovenija izdaten strošek. Naj ne bo škoda truda še za koncertni list, ki se prida našemu edinemu (pol)profesionalnemu pevskemu sestavu.
 
Program je bil smiselno-klasično postavljen, najprej skladbe tujih skladateljev v prvem delu, nato slovenske priredbe božičnih. Tuji skladatelji: renesančni, moderni in sodobni.
Tomás Luis de Victoria (ok. 1548-1611) obeležuje - v resnici predvsem mi sami - 400-letnico smrti. Malo koncertov je bilo v Sloveniji zaznati, ki bi se načrtneje spomnili te obletnice. APZ UP z Ambrožem Čopijem je izvajal motet za visoke glasove O Regem caeli in včeraj komorni zbor RTV Slovenija 3 božične motete. Ni mi (bilo) jasno in postfestum zaznavno, ali so pri tretjem, Quem vidisti, pastores? izvajali samo istoimenski (istonaslovni) Prima pars ali pa še Secunda Pars: Dicite, quidnam vidistis? . Koncertni list tega ne navaja, postconcertum pa se tega tudi ne spomnim. Vsekakor bi bilo smiselno izvajati oba dela iste skladbe.
Da so bili trije de Victoriini moteti izvajani ob 400-letnici smrti bi enako lahko "stalo" v koncertnem listu, in da je bil skladatelj rojen ca. 1548, bi bilo lahko nadomeščeno z ok. 1548.
 
Da bi bil kvaliteten božični koncert izveden brez Quatre motets pour le temps de Noël / Štirje moteti za božični čas, ki jih je napisal Francis Poulenc (1899-1963), je kar malo verjetno. Tako dobre skladbe so to.
Verjetno se šika, da kvaliteten program navede letnico nastanka cikla (1951/1952) in da ima ta cikel oznako FP 152 v katalogu Poulencevih del, kot smo se navadili, da dela J.S. Bacha označujemo z BWV (BD po slovensko) številko, ali Mozartova z K (po starem: KV).
 
Na koncertu je bil predstavljen tudi Magnificat za mešani zbor a cappella, ki ga je napisal estonski skladatelj Arvo Pärt (rojen 1935). Ob navedbi dela je manjkala letnica nastanka dela (1989).
 
Pohvalno je, da so bili v koncertnem listu poleg originalnih besedil še slovenski prevodi latinskih besedil izvedenih skladb. Iz naznanih vzrokov je manjkalo latinsko besedilo in slovenski prevod moteta Hodie Christus natus est.
In smo zopet pri "Kelmorajnu": Sveti (trije) kralji (lat. "Magi") so prevajani v koncertnem listu nekonsekventno, enkrat je dodan števnik "trije", ki ga v latinskem originalu ni (Videntes stellam), poenoteno so navajani kot "modreci". Zakaj le, če Slovenski standardni prevod Svetega pisma v Evangeliju po Mateju (Mt 2,1) govori o modrih? Upam, da ni bil po sredi Google Translate, ki latinske "magi" prek angleških "wise men" prevaja v slovenske "modrece". Upam, upam.
 

"Copy-paste" je vsem nam ljub računalniški postopek, a ga poskušajmo uporabljati kot "wise man". Modri.

Zaradi tega smo imeli morda latinska besedila v koncertnem programu navedena enkrat z diakritičnimi znamenji (Magnificat), vsi ostali moteti so bili brez diakritičnih znamenj. Raje brez, še posebej če se izvaja renesansa.
Kolikor je bilo slišati na koncertu, Pärt v Magnificatu na koncu ni uporabil male doksologije (Gloria Patri), čeprav je bila v koncertnem listu pri njegovi skladbi navedena. Tudi to je treba po notah pač preveriti, ne pa samo kopirati besedilo Magnificata iz računalniških virov. Ravno dosti prostora bi bilo tu za besedilo in prevod Hodie Christi natus est, če kdo poreče, da je bilo premalo prostora zanj.
 
Komorni zbor RTV Slovenija na koncertu v Cerkvi Marijinega oznanjenja (Frančiškani) v Ljubljani, v ponedeljek, 26.12.2011

(MobiFoto: © 2011 ASTRUM Tržič)

 
Lahko slutimo, da je bila ljudska božična spevoigra Slovenski božič (Tomčev zbornik v uredništvu dr. Eda Škulja iz leta 1997 zapisuje "božič" z malo, ne z veliko začetnico, kot koncertni list) izvedena ob 25. obletnici smrti Matije Tomca (1899-1986). Spet je bil na delu "Copy-Paste": Tomc se je res rodil istega leta (1899) kot Poulenc, ni pa Tomc umrl istega leta kot Poulenc (1963), ampak na (dandanašnji) slovenski kulturni praznik, 8. februarja 1986. Koncertni list z napako, ki se upam, ne bo razmnoževala naprej.
Pohvalno je, da je bil Tomčev Slovenski božič izvajan s spremljavo harmonija (v koncertnem listu lepo navedeno: harmonij Mustel-Studio (Pariz) iz leta 1920), kot je predvidel skladatelj. Morda se je to zgodilo prvič v desetletjih po Tomčevi smrti, najverjetneje pa gre za prvi tovrsten posnetek nacionalne radijske hiše. Pohvalno že zaradi tega.
Seveda bi bilo spet treba dodati letnico nastanka dela (1938) in vsaj omembo, da je libreto (zasnovo, povezavo ljudskih besedil) za Tomca opravil Niko Kuret. Ostala dela na koncertnem sporedu so v besednem delu nekako anonimnih avtorjev (ali svetopisemska, oz. liturgična), v opisanem primeru pa gre za libreto znanega avtorja.
 
Da zaključim, upam, da bodo tudi koncertni listi Komornega zbora RTV Slovenija v bodoče odsevali kvaliteto petja tega ansambla.
 
Zapisal: Vito Primožič, 27Dec2011
Powered by Cubecart | © 2005 Astrum | Vse pravice pridržane | www.lytee.com | www.dspot.si