Uporabniško ime:

Geslo:



Ste izgubili geslo?
Nova stranka?
  • Artikli: 1698
  • Skupin: 174
  • Zadetkov: 0
  • Cene v: EUR, SIT
Izberite jezik:
 Slovensko
 English
Košarica:
V košarici imate
0 artiklov
Iskanje:

Dogodki


< prikaži vse dogodke

JUL
15
2009
TURNEJA - Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj v Južni Koreji Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj se je pred kratkim vrnil s Svetovnega zborovskega prvenstva (World Choir Championships) v Južni Koreji ...
Logotip tekmovanja (Vir: Promocijski material orgamizatorja)
 
Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj se je v svojem osemletnem obstoju razvil v enega najvidnejših slovenskih srednješolskih zborov. Pod zborovodsko taktirko Primoža Kerštanja in umetniško asistenco Barbare Kušar se je njihovo ubrano dekliško večglasje uveljavilo tudi v mednarodnem prostoru. V svojem arhivu ima eno srebrno in sedem zlatih priznanj z domačih in tujih tekmovanj. Uspehi so botrovali vabilu na veliko svetovno tekmovanje World Choir Championships v provinci Gyeongnam v Južni Koreji.
 
Tja smo se odpravili z letalom iz Muenchna v ponedeljek, 6. julija. Na tekmovanju je sodelovalo 98 korejskih zborov in 78 zborov iz vseh ostalih celin sveta, razen Avstralije. Tekmovanje je bilo zaradi velikega števila prijavljenih zborov razdeljeno na dva dela. Nekatere zbore kot je DPZ Gimnazije Kranj, so organizatorji povabili neposredno v glavno tekmovanje (Grand Prix), večina pa je morala še skozi kvalifikacije.
 
Naš polet je trajal 9 ur najprej do Seula, nato pa po enournem postanku še slabo uro do Busana na jugu Republike Koreje. V Busanu nas je pričakalo burno vreme, zadnji polet je dobro izmučil naše želodce, hkrati pa smo premagovali še časovno razliko, saj so v Koreji 7 ur pred nami. Med dežjem, ki se je dobesedno zlival z neba, saj so bile poplavljene ceste, voda pa se je s hudournikov zlivala z gričevnatih pobočij, so nas odpeljali v naš korejski dom – študentski dom Univerze v Masanu. Tam smo bili nastanjeni skupaj še z devetimi zbori iz Ukrajine, Kitajske in Indonezije.
 
Že zelo kmalu smo ugotovili, da bo prehrana trd izziv za razvajene evropske želodce. Vse, kar smo dobili na krožnik, je bilo bodisi sladko ali zelo pekoče, ker so kuhali v velikih količinah, pa še na pol mrzlo. Tako smo se znašli po svoje, si nakupili hrano v samopostrežni trgovini ali pa pojedli kakšnega od »priboljškov« iz znanih ameriških verig hitre prehrane.
 
V sredo, 8. 7., po jutranji vaji, smo se odpeljali v mesto Changwon, kjer se je v velikem in lepem kongresnem centru odvijala otvoritev tekmovanja.
 
Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj pred CECO centrom v Changwonu (Foto: © 2009 DPZ Gimnazije Kranj / Uporabljeno z dovoljenjem)
 
Bili smo zelo počaščeni, da so nas organizatorji izbrali kot enega izmed šestih zborov, ki so na prireditvi nastopili z dvema pesmima. Otvoritev je bila spektakularna, pevci, plesalci in cel orkester so prikazali bogato korejsko dediščino, sledil je mimohod zastav udeleženk, ceremonija z bobni za uradno odprtje, nastopi izbranih zborov, na koncu pa dviganje festivalske zastave in skupno petje himne WCC- svetovnega zborovske prvenstva, kot so prireditev  organizatorji poimenovali. Naš zbor je nastopil s slovensko ljudsko pesmijo v priredbi Tadeje Vulc Jaz bi rad cigajnar bil in znano Abbino Dancing Queen, v priredbi Stefana Berglunda. Še nikoli v življenju nismo prepevali pred takšno množico gledalcev, bilo naj bi jih 7.000, in poželi navdušene ovacije občinstva. Vsi so zelo občudovali našo podobo v novih, belih oblekah in vsi brez izjeme smo morali pozirati navdušenim fotografom. Dekleta so v zaodrju stkala številna nova poznanstva s pevci iz Koreje, Indonezije, Estonije, Mehike, Filipinov in ZDA.
 
Utrinek z otvoritve festivala (Foto: © 2009 DPZ Gimnazije Kranj / Uporabljeno z dovoljenjem)
 
V četrtek smo si privoščili ogled zgodovinskega mesta Gimhae, ki je bilo na začetku našega štetja prestolnica dinastije Gaya, ki jo je ustanovil kralj Suro Kim. Ogledali smo si nekaj muzejev in grobnico omenjenega kralja, najlepše doživetje za dekleta pa je bilo izdelovanje obeskov s tradicionalno tehniko vozlanja v repliki stare korejske hiše.
 
Popoldne smo opravili tonsko vajo v Umetniškem centru mesta Masan (Masan Art Centre), kjer smo zvečer nastopili na gala koncertu skupaj z zboroma iz Estonije in Indonezije. Dvorana, v kateri smo nastopali, je bila velika za približno 1000 gledalcev, a izredno akustična, saj se je z vsakega sedeža slišalo še tako tiho petje. Naš program, ki je obsegal ljudske pesmi, nekaj sakralne glasbe in na koncu uspešnice iz sveta zabavne glasbe, je bil zelo dobro sprejet in med nastopom smo uživali. Poslušalo nas je tudi precej sorodnikov našega korejskega vodiča, sedemnajstletnega dijaka Matty-ja Kima, ki smo ga klicali kar po njegovem ameriškem imenu. Njegovi premožni starši so ga namreč poslali v srednjo šolo v Boston in mu s tem prihranili šolanje v zahtevnem korejskem šolskem sistemu, kjer mimogrede sploh ne poznajo daljših počitnic ( v šolo hodijo tudi poleti) in so tam vsak dan tudi do osme ure zvečer.
 
Nastop na gala koncertu v Masan Art Centru (Foto: © 2009 DPZ Gimnazije Kranj / Uporabljeno z dovoljenjem)
 
Četrtkovo jutro nas je prvič v Koreji zbudilo sonce, nastopil je naš tekmovalni dan. Dopoldne smo posvetili vaji, ki je potekala kar v judo dvorani – na tatamiju, zapeli smo tudi naši Katji, ki je prav na ta dan dočakala svojo polnoletnost.
 
Opoldne smo odšli v eno najlepših korejskih mest Jinju, kjer naj bi naše tekmovanje potekalo. Še pred tonsko vajo smo si privoščili ogled gradu in spominskega muzeja velike bitke med japonsko invazijo leta 1592, ki so jo Korejci dobili, a je terjala življenja kakih 50.000 mož. V muzeju tradicionalnih obrti smo pod vodstvom lokalne mojstrice nato še vozlali in z indigom obarvali vsak svojo rutico.
 
S poti po Koreji 1 (Foto: © 2009 DPZ Gimnazije Kranj / Uporabljeno z dovoljenjem)
 
S poti po Koreji 2 (Foto: © 2009 DPZ Gimnazije Kranj / Uporabljeno z dovoljenjem)
 
Potem pa se je nenadoma korejska pravljica spremenila v nočno moro. Korejski organizatorji so se strašno bali, da bi se v Južni Koreji pojavil novi virus gripe H1N1, na letališču smo s podpisom formularjev morali potrditi, da nimamo simptomov prašičje gripe, vsako jutro pa so nam pri zajtrku pred vstopom v jedilnico pomerili še temperaturo. Tistim, ko so imeli temperaturo na 38 stopinj Celzija, so odvzeli kri. Med našimi pevkami na srečo ni bilo nobenega takega primera.
 
Med živahnim vrvežem v muzejski delavnici je vodič Barbaro in Primoža poklical stran in povedal, da so pri testih krvi odkrili primer prašičje gripe in da se moramo nemudoma vrniti v dom v Masanu. Tako je potem sledil dan in pol negotovosti, pomanjkljivih informacij in čepenja v študentskem domu, kamor so nas zaprli, da ne bi okužili kakšnega domačina. Dobili smo maske in prepoved zadrževanja v dvigalih in računalniški sobi, ki je bila za mnoge edini način komunikacije z domačimi v Sloveniji.
 
S poti po Koreji 3 (Foto: © 2009 DPZ Gimnazije Kranj / Uporabljeno z dovoljenjem)
 
S poti po Koreji 4 (Foto: © 2009 DPZ Gimnazije Kranj / Uporabljeno z dovoljenjem)
 
Grozilo nam je, da bomo v karanteni ostali do 17. julija in tako zamudili svoj polet v domovino. Barbara in Primož sta v soboto dopoldne kot obsedena iskala kontakte na zunanjem ministrstvu in slovenski ambasadi v Tokiu, ker so korejski upravniki doma pod vplivom provincialnih oblasti zahtevali potrdilo slovenske vlade, da prevzema odgovornost za naše zdravje. S pomočjo staršev pevcev smo prišli do gospoda Mirana Čupkoviča Skenderja, slovenskega veleposlanika v Tokiu, ki je poslal pisno zagotovilo, da nas lahko izpustijo. Tako smo lahko sobotno popoldne preživeli v Changwonu, namesto v depresivnem ozračju Masanskega študentskega doma. Na avtobus pa smo čakali več kot dve uri, prvi voznik, ki je prišel, nas ni upal peljati, saj so dom že od petka oblegale korejske televizijske ekipe in po pripovedovanju našega vodiča zelo senzacionalistično poročale o dogodku. Izkazalo se je, da je skupaj za prašičjo gripo obolelo13 Indonezijcev, od tega kar 10 v našem domu in 8 indonezijskih zborov je še zdaj v korejski karanteni.
 
Naši pevci so sicer skrbeli za higieno in so zdravi ter se dobro počutijo. Zaradi reakcije korejskih lokalnih oblasti (ker smo bili nesrečno nastanjeni v prav tem domu) pa so nam preprečili sodelovanje na tekmovanju v kategoriji ljudskih pesmi, na katerega smo se zelo zavzeto pripravljali vsaj pol leta. Korejski organizatorji so nas samovoljno odpeljali domov pred tekmovanjem in nam zatrjevali, da odpade in lahko si predstavljate našo jezo, ko smo ugotovili, da je vseeno potekalo brez nas. Komisija agencije Interkultur se je odločila da nam samo zaradi nominacije v glavno tekmovanje podeli zlato medaljo, ampak s tem se ne moremo kar tako sprijazniti. Tako se korejska pustolovščina ni končala kot bi si vsi skupaj želeli, smo pa na srečo prišli domov vsi čili in zdravi in si bomo potovanje za vselej zapomnili.
 
Poročilo o turneji po Južni Koreji so nam poslali: Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj
O "odisejadi" južnoafriškega mladinskega zbora po turneji v J. Koreji si več lahko preberete na tem mestu.
Dogajanja okrog odpovedi tekmovanja so komentirana na tem mestu
 
 
 
Powered by Cubecart | © 2005 Astrum | Vse pravice pridržane | www.lytee.com | www.dspot.si