Uporabniško ime:

Geslo:



Ste izgubili geslo?
Nova stranka?
  • Artikli: 1698
  • Skupin: 174
  • Zadetkov: 0
  • Cene v: EUR, SIT
Izberite jezik:
 Slovensko
 English
Košarica:
V košarici imate
0 artiklov
Iskanje:

Dogodki


< prikaži vse dogodke

MAY
12
2013
KONCERT - 20. LETNI KONCERT ZBOROV IN ORKESTA ZAVODA SV. STANISLAVA V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bil v nedeljo, 12. maja 2013, ob 18.00 uri 20. LETNI KONCERT ZBOROV IN ORKESTA ZAVODA SV. STANISLAVA.
Nastopajoči zbori: OTROŠKI ZBOR OŠ ALOJZIJA ŠUŠTARJA, DEKLIŠKI ZBOR 1. LETNIKA ŠKG, FANTOVSKI ZBOR 1. LETNIKA ŠKG, MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠKG, DEKLIŠKI ZBOR SV. STANISLAVA, MLADINSKI MEŠANI ZBOR SV. STANISLAVA, ŽENSKI ZBOR MENS SONORA, KOMORNI ZBOR MEGARON, GODALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE
Dirigenti: Nadja Janežič, Bernarda Preložnik Kink, Helena Fojkar Zupančič, Mateja Černic in Damijan Močnik
 
Solisti: Kristina Bitenc, Domen Križaj, Zala Strmole, Mirjam Strmole, Miha Zabret in Matija Jager
 
 
Na koncertu je bila predstavljena celotna pevska piramida Zavoda sv. Stanislava od zbor(čk)a OŠ Alojzija Šuštarja, petih zborov Škofijske klasične gimnazije, dveh zborov alumnov ŠKG in godalni orkester. Predstavili bodo slovensko ljudsko glasbo, skladbe za otroški zbor Katarine Pustinek Rakar, Andrewa Lloyd Webra FANTOM IZ OPERE (solistični in zborovski odlomki), Wolfganga Amadeusa Mozarta VENI SANCTE SPIRITUS in kantato Damijana Močnika HVALNICA STVARSTVA (prva izvedba).
 
 
Otroški zbor OŠ Alojzija Šuštarja (zborovodkinja Nadja Janežič) je mlad ansambel: po letih in po stažu. 60 mladih pevcev (!) in pevk, starih od 9-12 let, je številno poslušalstvo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma primerno uglasilo za celotni, skoraj 3-urni koncert. Otroški zbor je zmožen tudi več-glasnega petja, kar žal ni odlika drugih otroških zborov, čez leta pa bo - ko bodo otroci prehajali na gimnazijsko raven - pomembno prispeval k začetnemu zagonu pevske piramide sv. Stanislava na srednješolski stopnji. Otroška folklorna skupina je primerno popestrila celoten nastop in mu dodala dodatno prisrčnost.
 
Po pozdravnih nagovorih ravnatelja ŠKG Jožeta Puciharja in slavnostnem nagovoru predsednika RS Boruta Pahorja so na oder stopile množice srednješolske zborovske piramide ŠKG. Množice pevcev, a kljub temu lahko zveš, da marsikateri ni sprejet v pevske zbore, kljub pevski vnemi. Toliko pevcev, a vseeno avdiciranih. Bogastvo, ki si ga drugje le želijo. Fantovski, dekliški in mešani zbor ŠKG so predstavili - sebi organske - skladbe, izbor iz Webbrovega mjuzikla (priredba Ed Lojeski) The Phantom of the Opera (1986) pod vodstvom Bernarde Preložnik Kink s spremljavo hišnega tria klavirja, basa in bobnov ter v koreografiji Helene Fojkar Zupančič.
Hvaležen izbor za navdušeno občinstvo ter izvajalce. A kakšen (nepotreben?) vox-clamantis-in deserto-cankarianiis bi kljub temu zapisal naslednje: mjuzikal in predstavljena priredba vseeno vsebujeta pasti!
Izposodimo si naslednja avdicijska navodila, kar v originalu: "The material for the leads in this show is extremely demanding, requiring performers who have extensive training, stamina and experience to carry roles of this magnitude. Please be reasonable in your desires!"
Posebej Music of the Night  je "izredno zahtevna (in) zahteva izvajalca z obsežnim predznanjem, vzdržljivostjo in izkušnjami", ki pa ga slišano ni moglo predstaviti v celoti. Solist (visoki bariton ali tenor z decentnimi nižinami - veliki A v Cankarju (priredba, godala!), veliki As v originalu) naj bi imel v tej točki tudi izjemen, nekonvencionalen obseg, ki ga od mladega glasu, mladega solista pač ne moremo zahtevati. Glasbena literatura pozna podobne solistične vloge, recimo Orffova  Dies nox et omnia iz Carmine burane. To pač ni za vsakogar, čeprav smo v Sloveniji že slišali dobre izvajalce, recimo J. Vidica pred leti.
Naj bo zapisano - ob nedeljenem navdušenju 1100/1099 dvorane - blag premislek, kaj morda ni ravno primerno za izvedbo s (pre)mladimi, še neizkušenimi pevci. Krivično je, če pomisleke delim njim, ki so sprejeli vloge. Premislek velja drugim: "Please be reasonable in your desires!" je avdicijsko in koncertno-programsko navodilo.
* Da se razumemo, nedeljska izvedba mjuzikla je - poleg zgoraj navedenega - prinesla seveda tudi presežnosti: koordinacija solističnih in zborovskih stavkov je potekala neprisiljeno in utečeno, saj so vokalni solisti in zbor izvajali glasbo "na pamet". Kako bi sicer izvajali koreografijo v zboru, kjer se celoten ansambel prelevi v fantome z maskami? Izvajanje brez not tako ponudi večjo prožnost izvedbe, številčno močan zbor pa ni dopuščal "zvočnih lukenj", saj so se glasovi dodobra "zmiksali" med sabo. Kako tudi ne, če je že fantov pelo skoraj 50, ob še enkrat večjem številu deklet? Zborovsko torej izvedbi ni kaj oporekati, tudi koreografija je bila - čeprav zaradi množičnooooooosti izvajacev zahtevna - decentna, koordinirana, ne-okostenela. Pomembno je, da programski listi zadnje čase prinašajo navedbe koreografov, saj je to - ne pozabimo! - tudi podobna poklicanost in profesionalno stanje - kot skladatelj, aranžer ali pesnik. Vsi so ustvarjalci.
Podpisani bi bil vesel, če bi take izvedbe spodbudile domače avtorje in naročnike, da pripravijo še kakšen poskus slovenskih mjuziklov, da ne bi ostali samo pri redkih poskusih, ki se ob po-premiernem neizvajanju (Čudežno drevo, ipd.) prekmalu pozabijo. Sicer je to divja borba: z novim poskusom kljubovati medijsko, modno in sledilno podprtim uveljavljenim mjuziklom Londona in New Yorka, ki jih vsak pozna, vsakemu doni v ušesih radio predvajanje, milijonsko sledenje na YouTubu, ... a če imamo že milijonske oglede Perpetuum Jazzile - mimogrede, če bi popravili lestvico, so trenutno s skoraj 15.000.000 YouTube en-video ogledi NAJBOLJ poslušana zborovska skupina sveta! - zakaj ne pripravimo mjuzikla, ki se preverjeno-perpetuumjazzilevsko LAHKO kosa z drugimi?
 
Po odmoru in slavnostno primerni izvedbi Mozartove KV 47, smo lahko prisluhnili noviteti, Močnikovi Hvalnici stvarstva, kantati za sopran in bariton solo, ženski in mešani zbor ter orkester. Letos napisana skladba na nov, delni, (2013) slovenski (Blaž Strmole) in latinski (Bojana Tomc) prevod Sončne pesmi sv. Frančiška asiškega. Uglasbitev v navdihu Frančiškovega besedila so se lotili najmanj Liszt, Malipiero, Poulenc, Walton, Messiaen, Gabaidulina, pri nas Stanko Premrl.
Močnika podpisani še ni slišal takega, pa je slišal za kar nekaj mesecev njegove glasbe, če bi jo zložil eno za drugo. V enajstdelni skladbi - ki po dolžini trajanja 45 minut, skorajda že ni več kantata, ampak prehaja v oratorijske dolžine -  tu najdemo marsikaj: začetni Preludij za orgle in tolkala, tutti izbruhe celotnega izvajalskega telesa, intimne pasaže, faurejevski (godala in glas) arioso baritona nekje v sredini skladbe, repeticijsko-motivne vzorce nosilnih glasbeno-besedilnih delov, violino solo s celotnim mešanim zborom a cappella, cineastično učinkovane stavke, orkester v vseh svojih barvah in kombinacijah (godala, dva tolkalca, 4 trobente, orgle, klavir, bobni in električni bas), sestavljene taktovske načine, pianissimo in fortissimo, počasi in hitro, ... you name it. Tak Močnik do sedaj NI bil.
Kar se mene tiče, sem vesel, da sem bil navzoč pri prvi izvedbi, skladbi pa želim še kakšne ponovitve - saj jo zasluži.
In ne, dvomljivci, od podpisanega izpričevano: Močnik se je uglasbitve lotil PRED izvolitvijo sedanjega papeža.
 
 
Zapisal: Vito Primožič, urednik založbe ASTRUM * dodano 15. maj 2013
 
 
 
 
 
 
 
Powered by Cubecart | © 2005 Astrum | Vse pravice pridržane | www.lytee.com | www.dspot.si