Uporabniško ime:

Geslo:



Ste izgubili geslo?
Nova stranka?
  • Artikli: 1687
  • Skupin: 174
  • Zadetkov: 0
  • Cene v: EUR, SIT
Izberite jezik:
 Slovensko
 English
Košarica:
V košarici imate
0 artiklov
Iskanje:

Dogodki


< prikaži vse dogodke

DEC
12
2011
SKLADATELJ - Dnevnik s poti Damijana Močnika v ZDA Skladatelj Damijan Močnik se trenutno nahaja v Združenih državah Amerike, kjer se na University of Wisconsin - Milwaukee v petek, 9. decembra 2011, v Helen Bader Concert Hall pripravlja premiera njegove kantate VENIT LUMEN za mešani zbor, godala in instrument s tipkami ...
 
Dnevniški zapisi skladatelja Damijana Močnika s poti po ZDA - premiera nove skladbe:
 
Ponedeljek, 12. december 2011

     Še zadnji zapis poslan iz Milwaukeeja. Včeraj sem pozabil zapisati, da je Philip Brunelle tudi ustanovitelj profesionalnega zbora Vocal essence, ki deluje v dveh zasedbah, komorni in veliki. Vsako leto pripravi izredno zanimiv abonma. Potem, ko se je Dale Warland upokojil in razpustil svoj profesionalni zbor, je Brunellov sestav najboljši zbor na vzhodni obali ZDA.

     Tudi današnji dan je bil poln dogodkov. Z direktorico univerzitetne knjižnice (THE GOLDA MEIR LIBRARY) Ewo Barczyk sva imela najprej t.i. delovni zajtrk, potem pa mi je razkazala knjižnico, ki je ena večjih v ZDA. Geografski oddelek je celo na 2. mestu, prekaša ga samo oddelek Kongresne knjižnice. Imel sem čast, da so me peljali v posebno sobo, kjer v posebnih pogojih hranijo največje dragocenosti, med drugim:

    - zemljevid (Mappamundi) Giovannija Learda iz Benetk iz leta 1452
    - ročno narisani zemljevidi Jamesa Cooka iz potovanj 1770-1778
    - letalsko navigacijski zemljevidi Charlesa A. Lindberga, ki jih je uporabljal leta 1927 na prvem poletu preko Atlantika v Pariz.
    - knjiga barvnih risb živali (baje je ta najbolje ohranjena in najlepša) iz Napoleonove ekspedicije v Egipt. Napoleon je svoji vojski priključil veliko število znanstvenikov, zgodovinarjev, slikarjev, da so raziskovali.

Vse te ročno narisane stvari, zemljevidi in ostalo, so res navdušujoče...

 

     12.12. ob 12. uri sem imel še zadnje predavanje za študente. Prišel je cel komorni zbor, nekaj študentov dirigiranja in kompozicije ter vsi trije profesorji-zborovodje. Prepevali in analizirali smo različne moje skladbe od otroških zborov preko priredb ljudskih (5 božičnih iz Kamnika), do zahtevnejših (Veni Creator Spiritus, Musica noster amor, Verbum supernum prodiens, Blagri, ...). Na njihovo željo smo poslušali še nekaj odlomkov iz Pasijona. Izgleda, da mi je ta velika kompozicija res uspela, ker so bili naravnost pretreseni in ganjeni ob nekaterih trenutkih (dialog med Pilatom, Jezusom in množico; obsodba in začetkom Jezusove poti na Kalvarijo, ...). Fotografiranje za slovo, izmenjava naslovov z nekaterimi študenti, ki me hočejo se marsikaj vprašati, pa čas preveč neusmiljeno beži. Odrešila jih bo sodobna tehnologija: e-mail; zaenkrat še nisem prijatelj facebooka. Preden odhitimo vsak na svojo stran, mi pevci izročijo darilo. Dobro so opazovali in izvrstno uganili, kaj mi je ljubo: starinska skodelica, paketek zelenega čaja in kolekcija različnih črnih čokolad.

 

     Prijazna gospa Milly, ki kljub dogoletnemu bivanju v Milwaukeeju govori perfektno slovensko, mi je razkazala center mesta s tržnico (Milwaukee Public Market). Dan se zaključi z večerjo na kateri se srečam s Tonyjem Gorencem, jazz harmonikašem in njegovo ženo, z Dolores Ivanchich (pred 2. sv. vojno je študirala solopetje na AG v Ljubljani - poznala je Lucijana Marija Škerjanca, na klavirju jo je spremljal Marijan Lipovšek), z Mici Korošec, ki vodi zbor Uspeh ter MaryCay in njenim možem.

Čaka me pakiranje in jutri pot domov - nazaj v realnost.

 
Nedelja, 11. december 2011

     Nedelja zvečer je in spet sem nazaj v Millwaukeeju. Miro Medved, s katerim se poznava že dobrih 10 let, me je povabil na tradicionalno zabavo ob začetku božične dobe, ki jo skupaj z ženo Karen pripravita v njuni veliki in simpatični hisi, kjer te iz vsepovod opazujejo medvedi na tisoč in en način. V času Svetovnega simpozija za zborovsko glasbo v Minneapolisu sem namrec skupaj z ženo Irmo in najstarejšim sinom Ambrožem nekaj časa bival pri njem, potem pa smo skupaj s Tomažem Faganelom zasedli stanovanje njegovega brata Albina v samem centru Minneapolisa. Ohranili smo stike in postali prijatelji.

     Mirota in Karen sem povabil na prvo izvedbo kantate Venit lumen, pa ni mogel priti, je pa organiziral zame prevoz iz Milwaukeeja v Minneapolis. Moj šofer je bil Jeff Martinka, sin slovenske matere in češkega očeta - navdušen nad vsem, kar  je slovensko. 5 ur vožnje v eno smer je hitro minilo, saj sva obdelala vse možne teme od slovenske kulture, umetnosti, zgodovine, politike, do osebnih življenjskih zgodb. Jeff me je mojstril v angleščini, jaz pa sem njega učil pravilno izgovorjavo slovenskih besed. Tudi Mississippi sva prečkala in kljub temu, da namesto konj in bizonov dandanes po ameriških širjavah dirkajo avtomobili in ob cestah stojijo nezgrešljivi reklamni panoji za Mc Donalds, sem lahko pustil svoji domišljiji prosto pot ...

     Na zabavi pri Medvedovih v soboto zvečer je bilo preko 50 ljudi in mnogo zanimivih novih znancev sem pridobil. Najzanimivejši je bil Shahzore Shah, po materi Slovenec, ki je član profesionalnega vokalnega ansambla Cantus. So enako dobri kot Chanticleer -i. Bil je zelo vesel, da se je srečal z nečakom Janeza Močnika. Njegovo priredbo Ta stare božične pesmi so namreč lansko leto uvrstili na svoj božični cd. Miro je to ugotovil na enem izmed njihovih koncertov  in jih povabil k sebi na večerjo. Po večerji jim je razdelil note slovenskih ljudskih pesmi in so peli cel večer, po slovensko! S Shahom sva govorila doberšen del večera, zelo ga je zanimala moja glasba in njegova glasbena knjižnica je bogatejša za nekaj notnih zapisov in 2 zgoščenki - izpod mojega peresa. Prijeten večer se je raztegnil v zgodnje jutranje ure ...

     V nedeljo zjutraj me je Miro zapeljal do Congregational Church, kjer je organist Philip Brunelle. Zanimivo bogoslužje z veliko odličnega in navdušenega petja - tako zbora kot celotnega ljudstva. Navdušujoča pridiga pastorja na 3. adventno nedeljo - nekaj pa je manjkalo,  nimajo evharističnega bogoslužja, kot bi se maša končala po pridigi. Spet je v meni vrtalo vprašanje: Zakaj smo oz. moramo biti kristjani tako razdeljeni?!

     Po bogoslužju se srečava s Philipom. Veliko si imava povedati. Zagotovo je trenutno najboljši in najpomembnejši zborovski dirigent na vzhodu ZDA in res sem lahko vesel, da se zanima za mojo glasbo. Domeniva se, da se slišiva v sredini januarja, do takrat pa bo pregledal in preposlušal Adventus Domini nostri Jesu Christi za tolkala, zbor in sopran solo, Pasijon in nekaj krajših skladb. Pa spet vožnja nazaj in večerja pri Virgini Štrukelj, bivški predsednici Slovenian Arts Council-a. Zelo je vesela in ponosna name  in ne more pozabiti koncerta   ...

Cantus (Vir: Informativno gradivo ansambla)
 
Petek, 9. december 2011

     Danes je za mano najpomembnejši dan tukaj v Wisconsinu. Začel se je popolnoma neglasbeno, saj sta me MaryCay Freiberg, predsednica združenja Slovenian Arts Council, in njen mož Raymond odpeljala na ogled ene najstarejših, danes pa tudi največjih pivovarn v ZDA - Miller Brewery. Izredno zanimivo tudi za tiste, ki jim pivo ni ravno najljubša pijača.

     Generalka ob enih popoldne v Bader Hall je odlično uspela. Neverjetno je, kako se lahko dirigent v podobi skladatelja tako hitro naveže na pevce in oni nanj. V Milwaukee se je na koncert pripeljal tudi slovenski konzul iz Clevelanda Jure Žmavc. Pred koncertom smo šli na pozno kosilo v nemško restavracijo: konzul, MaryKay, Raymond in moja malenkost . V ZDA, kot v pravem Babilonu, potomci najrazličnejsih narodov skrbijo, da se že na daleč vidi njihovo poreklo - pa ne z jezikom, ampak z opremo, obleko, slikami, ipd. Tako je bila ta gostilna bolj tipično bavarska, kot jih najdete danes na Bavarskem. Namreč na tej strani luže se je pri z narodnostjo povezanih podobah čas ustavil že pred nekaj desetletji, Evropa se pa rajši spogleduje z globalizacijo. Če se malo pohecam, bo čez nekaj desetletij Evropa kot eno veliko ameriško globalizirano mesto, v katerem vsak narod sicer govori svoj jezik, v ZDA pa bodo vsi govorili angleško ali špansko, sem in tja pa bodo posamezni žepki, ki bodo izgledali kot narodne podobe nekdanjih časov.

     Dan se je zaključil z zanimivim koncertom. Na UWM Winter Concert so se predstavili 4 zbori: dekliški, moški, mešani zbor in komorni mešani zbor. Prisuhnili smo kratki kantati Ceremony of Carols Benjamina Brittna, fantje so peli spirituale in ameriške božične šlagerje, mešani zbor pa skladbe Nystedta, Mitchella Southala in Božično kantato Daniela Pinkhama.

     Sharon Hansen je naslovila program svojega UWM Concert Chorale "... lumen de lumine". Začeli so s koralom iz 11. stoletja Laetebundus in nato soočili dva skladatelja z uglasbitvijo istega besedila Nata lux in sicer Thomasa Tallisa in Morten Lauridsena. Potem so me povabili na oder in uspela nam je polnokrvna in muzikalna izvedba mojega moteta Christus est natus. Publika je bila navdušena. Ewa Barczyk je predstavila zanimivo zgodbo naročila in nastanka kantate Venit lumen. Vsi izvajalci so se odlično izkazali. Res so dali vse od sebe in se trudili maksimalno izraziti vse, do česar smo se prikopali v preteklih dneh. Zame kot skladatelja so nepozabni trenutki, ko vidim, kako med izvajalci raste želja po najboljši možni izvedbi, kako slišna podoba skladbe nezadržno zori. Američani so resnično zelo neposredni; še preden sem na povabilo dirigentke Sharon Hansen prišel na oder, je že cela dvorana (več kot 700 poslušalcev) stoje skandirajoče ploskala. Po koncu koncerta so čestitke deževale vsevprek, kakih 20 CD-jev z mojo glasbo pa je bilo v hipu prodanih. S člani Slovenian Arts Council-a, Ewo, Rebecco, Sharon in g. Žmavcem pa smo se kasneje še zadržali na prijetnem banketu.

     Kaj naj še zapišem? Uspeh je bil veliko večji, kot sem upal in pričakoval. Vsak tak dogodek me utrdi v prepričanju, da je ustvarjanje, ki prihaja iz srca, iskreno in plod temeljitega študija, in vedno najde drugo srce in ga navduši ... Kaj hočem še več: navdušeni izvajalci, navdušeni poslušalci in navdušen in zadovoljen skladatelj, ki je tudi zaradi tega poln novih idej in domislic.

     Jutri pa me čaka zanimiva voznja do Minneapolisa - ob ali čez Mississippi - ne vem točno. Vznemirjen sem pa kot prvi naseljenci - prebral sem namrec skorajda celega Karla Maya in pa Fritza Steubena (saga o poglavarju Tekumzeju) ... končno bom videl Mississippi.

Damijan Močnik : Venit lumen - prva stran partiture (Vir: Izdaja založbe ASTRUM)
 
Četrtek, 8. december 2011

     Sreda se je končala zelo zanimivo. Malo pred polnočjo me zbudi glasen alarm - vsi smo morali iti iz stavbe, pred njo sta stala dva velikanska gasilska tovornjaka in enota policije. Baje naj bi bil nekje v stavbi požar. Res je smrdelo po zažganem na hodniku, verjetno pa ni bilo nič resnega, saj so nas po 15-tih minutah zmrzovanja na ulici spustili nazaj v sobe.

     Četrtkovo dopoldne sem preživel v družbi gospoda Ala Jelineka. Ogledala sva si znameniti Quadraccijev paviljon, ki ga je zasnoval arhitekt Santiago Calatrava. Vsako dopoldne se ob 10. uri razprejo bela krila, kot bi velikanski galeb hotel poleteti nad Michigansko jezero. Paviljon je del "Milwaukee Art Museum". Sledil je ogled ravnokar odprte razstave Impresionistov. Pravo presenečenje pa je Milwaukee Public Museum. V njem je postavljena prava Evropska vas, kjer ima  vsak narod, katerega pripadniki so se konec 19. stoletja naselili v Milvaukeeju svojo hišo - slovenska je na častnem mestu. Predstavljen je tudi utrip starega Milwaukeeja, prav tako s hišami, trgovinicami, obrtnimi delavnicami ipd. Kot bi se preselil v stare čase. Čudovito so predstavljena različna plemena indijancev in njihov način življenja. Za ogled razastave o Kleopatri pa je žal zmanjkalo časa.

     Gospod Jelinek mi je zaupal svojo zanimivo življenjsko zgodbo - sin slovenske matere in slovaško-češkega očeta. Že njegova mati je bila rojena v Milvaukeeju in do desetega leta ni znala besedice angleško, ker so doma govorili samo slovensko - pri očetu pa samo angleško. Al se je naučil nekaj slovenščine, ker je pri njih nekaj časa živela stara mama. Slovenci so dolgo časa v Milwaukeeju živeli skupaj in imeli vse svoje: od trgovine, mesarije do raznih obrtnikov. Tako so lahko nemoteno gojili svojo kulturo, kuhali slovenske jedi. Danes je to zelo težko, ker so vse te male trgovine propadle in je težko dobiti, recimo, ajdovo moko za žgance ... Zanimiv je bil odnos med slovenskimi priseljenci pred in po 2. svetovni vojni. Povojni so imenovali predvojne "oldtimerji" in jim vsaj v začetku niso preveč zaupali, kasneje pa so več ali manj dobro sobivali.

     Popldne sem imel enourno vajo z zborom za motet Christus est natus. Nekaj minut smo potrebovali, da smo našli dirigentsko pevski stik, potem pa je šlo kot po maslu. Mislim, da bo jutri lahko prišlo do odlične izvedbe. Sledilo je srečanje s študenti kompozicije. Prestavil sem jim nekaj svojih skladb (Christus est natus, Adventus Domini nostri Jesu Christi, Passio secundum Joannem ...). Predvsem me je veselilo, da so ob koncu ugotovili, da imam samosvoj in učinkovit skladateljski slog. Zanimalo jih je predvsem kako komponiram, moj odnos do slogov preteklih glasbenih obdobij in še marsikaj ... Žal je bilo spet na voljo premalo časa, da bi jih še jaz kaj povprašal, predvsem kako izgleda njihov študij kompozicije.

     Dan se je zaključil z večerjo pri Christini Carroll na domu. Njeni starši so prisli v Ameriko po vojni in ima kar nekaj bratrancev in sestričen, poročena pa je z Ircem: imata tri odrasle sinove. Vsi obožujejo slovensko hrano, posebej "špocle in golaž". Tudi nocoj je bilo to na meniju.

     Upam, da to noć ne bo alarma ...

Napoved prve izvedbe na spletni strani UWM (Vir: Promocijski material organizatorja koncerta)
 
Sreda, 7. december 2011

     Zgodba se začne leta 2003. Z ženo Irmo, takrat 7 letnim sinom Ambrožem in Tomažem Faganelom, se na poti iz Minneapolisa, kjer smo bili na Svetovnem zborovskem simpoziju, na letališču v Chicagu srećamo z direktorjem knjižnice Golda Meir Univerze Wisconsin Milwaukee (UWM). Sestanek je že vnaprej organiziral Tomaž Faganel, ker se je  gospod Peter Watson Boone, direktor knjižnice - ki je nedolgo pred tem obiskal Muzikološki oddelek SAZU-ja - hotel spoznati z mladim slovenskim skladateljem.  Bil sem zelo presenečen, ko mi je izročil pogodbo z naročilom nove skladbe za univerzitetni zbor. Razložil je, da ima "Golda Meir Library" največjo zbirko slovenskih knjig in not v ZDA in da bo zelo vesel, če bom napisal novo skladbo. Pustil mi je povsem proste roke glede vsebine, pa tudi rok za oddajo skladbe ni bil določen. Odlašal sem in odlašal, toda vsako novo leto sem dobil prijazno voščilo iz Milwaukeeja. Pred nekaj leti se je gospod Peter upokojil, vendar je seznanil z naročilom svojo naslednico gospo Ewo Barzcyk. Jeseni 2009 mi je končno uspelo dokončati kantato Venit lumen za mešani zbor, godala in klavir (ali orgle) in 2 leti kasneje prihaja do prve izvedbe kantate na tradicionalnem zimskem koncertu zborov University of  Wisconsin-Milwaukee.
University of Wisconsin - Milwaukee - Golda Meir Library (Vir: Promocijski material organizatorja koncerta)

     Včeraj zvečer, na god sv. Miklavža, sem po skoraj celodnevnem potovanju prispel v Milwaukee. Nastanili so me v prijetni sobi študentskega doma. Danes zjutraj (7. decembra 2011) mi je vodja glasbenega oddelka knjižnice gospa Rebecca Littman razkazala univerzo. Pri pripravi mojega obiska so sodelovali tudi Slovenci, ki delujejo v okviru društva Slovenian Arts Council v okviru  UWM. Poskrbeli so, da mi ne bo dolgčas. Tako sem se udelezil božičnega kosila slovenskih upokojencev. To je že 2. ali celo 3. generacija slovenskih priseljencev izpred 2. svetovne vojne. So angleško govoreči, samo kakšno slovensko besedo znajo: kranjska klobasa, štrudel, zelje, dober dan, ipd. Sledil je sestanek z dirigentko zbora UWM dr. Sharon Hansen. Takoj sva vzpostavila izredno dober kontakt, navdušena je nad mojo glasbo. Sledila je vaja zbora: 27 zelo fleksibilnih pevcev, odličen godalni kvintet in pianistka. S Sharon sva se dogovorila, da bo ona dirigirala kantato, jaz pa Christus est natus, eno izmed mojih najuspepšnejših skladb. Današnja vaje je bila posvečena kantati. Zelo dobro so pripravljeni, ukvarjali smo se predvsem s karakterji posameznih delov kantate - vsekakor smo na dobri poti do odlične prve izvedbe.

     Dan se je zaključil z božično večerjo slovenskega zbora USPEH iz Milwaukeeja. Tako kot mnogi zbori v Sloveniji, se je tudi ta zbor v dvajsetih letih delovanja postaral, zasedba pa je vsako leto manjša. Vendar še vedno vztrajajo. Tudi na tej večerji je bilo slišati samo kakšno slovensko besedo tu in tam - pojejo pa v slovenščini. Zanimivo, kako tujina že v 2. generaciji posrka jezik, ostaja pa petje v slovenščini - čeprav besedila ne razumejo več popolnoma - in pa velik ponos, da so Slovenci - vsi kuhajo slovenske jedi, na avtomobilih so nalepke s slovensko zastavo...

     Poln vtisov odhajam spat ...

 
University of Wisconsin - Milwaukee - Helen Bader Concert Hall (Vir: Promocisjki material organizatorja koncerta)
 
Skladatelj Damijan Močnik se bo potrudil poslati nekaj zapisov s glasbene poti po ZDA, objavili jih bomo na tem mestu (glej zgoraj).
 
Izvajalce za prvo izvedbo kantate VENIT LUMEN je pripravila Dr. Sharon Hansen, nastanek in izvedbo skladbe pa so spodbudili pri Golda Meir Library (University of Wisconsin -Milwaukee) v Milwaukee, Wisconsin, ZDA.
 
Poročilo o prvi izvedbi (Vir: Embassy (of Slovenia in USA) Newsletter, 16.12.2011)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Powered by Cubecart | © 2005 Astrum | Vse pravice pridržane | www.lytee.com | www.dspot.si