Uporabniško ime:

Geslo:



Ste izgubili geslo?
Nova stranka?
  • Artikli: 1604
  • Skupin: 169
  • Zadetkov: 11,518,305
  • Cene v: EUR, SIT
Izberite jezik:
 Slovensko
 English
Košarica:
V košarici imate
0 artiklov
Iskanje:

Dogodki


< prikaži vse dogodke

OCT
13
2012
KONCERT - Zbor sv. Nikolaj Litija : 15 let V soboto, 13. oktobra 2012, ob 19.30 uri je bil v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji koncert zbora sv. Nikolaja Litija ob praznovanju 15. letnice delovanja. Zbor je izvedel 3 novitete Katarine Pustinek Rakar, Ambroža Čopija in Črta Sojar Voglarja.

 
Vabilo za praznični koncert (Vir: Promocijski material organizatorja koncerta)
 
Naslovnica programskega lista (Vir: Promocijski material organizatorja koncerta)
 
   Leta 1997-2012, 15 let glasbenih popotovanj Zbora sv. Nikolaja Litija je časovno enako trem četrtinam (nove) slovenske državnosti. Že to je lahko primerjava: mala in velika skupnost. Druga skupnost zadnje čase pokašljuje in kakor-da-diha na škrge, druga se razcveta. Pa saj si za obe skupnosti želimo cvetenja, le zanesenosti, optimizma in požrtvovalnosti trenutno eni manjka. A če bodo take majhne skupnosti - kot je Zbor sv. Nikolaja - še naprej poganjale po naši Sloveniji, toliko hitreje bo velika skupnost spet zacvetela in pognala obilen sad.
   In tako, kot zapiše prerok Daniel (4,9.18): "Njegovo listje je bilo lepo, njegov sad obilen; ... " Zbor sv. Nikolaja vse od svojega nastanka leta 1997 deluje aktivno, polnokrvno in suvereno v (najmanj) dveh usmeritvah zborovske dejavnosti: na svetem in svetnem. Je eden odličnih slovenskih pevskih zborov, ki so kljub tej dualnosti - ali pa prav zaradi nje - posegli po samem vrhu slovenske zborovske piramide: spomnimo se zmagovitih mariborskih nastopov Consortium musicuma, CeŽePZ Andrej Vavken iz Cerkelj na Gorenjskem in sobotnega jubilanta, zbora iz Litije.
   Ker zgornjega ob praznovanju 15. letnice zbora - ki deluje od začetka pod umetniškim vodstvom Helene Fojkar Zupančič - ne moremo prezreti, naj mi bo zato oproščen bolj širok pogled na jubilej. Če pa pogledamo pobliže, kaj se je v soboto dogajalo v Litiji, ne moremo mimo novitet, ki so bile predstavljene na koncertu.
 
Program koncerta (Vir: Promocijski material organizatorja koncerta)
 

   Katarina Pustinek Rakar je dala zboru v prvo izvedbo svojo letošnje-avgustovsko noviteto DEŽ na besedilo Neže Maurer. V skladbi je deževalo od hitrih not uvoda, ki mu sledi polikordalni intermezzo. Po še nekaj tematsko enotnih glasbenih sklopih se skladba konča skorajda v ljudsko nastavljeneni obdelavi besedila "Pridi brž ven!" Skladba Pustinek Rakarjeve bo v svoji osemglasni fakturi dosegljiva boljšim zborom, kar velja tudi za drugi dve noviteti.

   Ambrož Čopi je bil predstavljen z noviteto SEDIT ANGELUS za sopran in bariton solo ter osemglasni mešani zbor. Sicer se je skladba rojevala več let in res ni enostavna - toda Čopi-skladatelj in zbor-jubilant sta se spet izkazala kot sogovornika, ki verjameta eden v drugega in ugoden rezultat je na dlani. Čopija ta zbor rad prepeva - ne bi ga bil pel, če zbor in skladatelj ne bi bila iskreno glasbeno povezana. V zaključni Aleluji bi ne pogrešili več precizne ritmizacije v žensko-moško odgovarjajočih si zborih.

   Več zborov se bo lahko odločilo za noviteto AVE MARIS STELLA ki jo je dal jubilantu v prepevanje Črt Sojar Voglar. Zakaj jo bodo peli? Je bolj tonalno osrediščena, pa tudi homofonost ji ni tuja, kjub divisi zastavljeni zvočnosti posameznih partov mešanega zbora. Sojar Voglar je že nekaj časa v po-svoje priviligiranem položaju: kot dolgoletni pevec v Zboru sv. Nikolaja Litija lahko neposredno "preverja" uspešnost svoje skladateljsko-zborovske fakture med pevci. Verjamem, da sledi temu občutku in zato od njega lahko pričakujemo še kakšno podobno-utrjeno skladbo.

   Enako verjamem, da bodo vse tri novitete na drugem koncertu v Ljubljani še bolj zaživele in oživljeno zadihale. Vse tri pa bodo predvidoma tudi natisnjene pri založbi ASTRUM.

 
   
Skladatelji novitet, od leve proti desni: Ambrož Čopi, Katarina Pustinek Rakar in Črt Sojar Voglar (Mobifoto: © 2012 ASTRUM Tržič)
 

   Koncert pa se je sicer začel s Čopijevo ENO DREVCE MI JE ZRASLO. Zbor jo ima za svojo, nenazadnje je bolj ljuba tudi avtorju samemu. Če se to dvoje "pokrije" rezultat ne izostane.  

   Lebičev IZ KAMNA V VODI, tretji zbor iz cikla "V tihem šelestenju časa", zboru "sedi". Izvajajo ga dramaturško dognano, pevsko suvereno in prepričljivo. S tako izvedbo zbor mora poseči po najvišjih mestih zborovskih tekmovanj.

   In sama Lebičeva skladba ... Lebič ni nedomišljeno priznan za akademika: tu izboru SAZUja iz leta 1995 lahko samo z navdušenjem pritrdimo.

   Verdijev PATER NOSTER je na pogled enostavno izvedljiv, ampak (najmanj) prepona pevca je tu na preizkušnji. Sicer so litijski pevci Verdija decentno predstavili, slišno pa je kljub vsemu bilo, da zdržnost preponsko podkrepljenega tona ni bila optimalna.

   Ola Gjeilo je skladateljsko ime, ki se rojeva zadnja leta: amerikanizirani Norvežan, s tem je marsikaj povedanega. Cikel THE DARK NIGHT OF THE SOUL za mešani zbor, godalni kvartet in klavir je všečno napisan, poslušalci mu aplavdirajo, podpisanega pa ... ne gane. Je kaj narobe s podpisanim? Še nisem čisto amerikaniziran in kar se mene tiče, bolje da bi Gjeilo ostal na Norveškem tudi glasbeno. Le zakaj se je Whitacre pred leti preselil v London: izjavlja, da so ga premamili fantastični katedralni in komorni angleški zbori. Saj so tudi "čez lužo" prepričljivi zborovski sestavi, a na tradiciji temeljena zborovska kultura je le na starem kontinentu.
   Transformacije Zahoda pa ni bilo treba opraviti Chilcottu. Njegov NOBODY KNOWS THE TROUBLE I'VE SEEN je - vsaj zame - iskren render spirituala, ne išče "stila", ker je dovolj stilistično okusen že prirejevalec glasbe sam. Resda Chilcott za spiritual ni Hogan, a približal se je temu idealu. Če izbiram: seveda Chilcott, ne pa Gjeilo. Ko se slednji obrusi in stilizira v samostojnosti izraza, morda spremenim mnenje.
 

Godalni kvartet in del Zbora sv. Nikolaja Litija (Mobifoto: © 2012 ASTRUM Tržič)

 
   Prelepo je, da je Zbor sv. Nikolaja zaključeval koncert z v-Litiji-umrlim Petrom Jerebom. Njegova ŽE PADA MRAK V DOLINO je iskrena skladba in tokrat-s-starimi-pevci-pomnožen zbor jo je z dirigentko Fojkar Zupančičevo suvereno poustvaril. Skladatelj Jereb bi bil na njih ponosen, če bi še gledal s kora litijske cerkve.
   In Gruberjeva AVE MARIJA. Nekateri koncerti (ali pokoncertno petje) se končajo z Jenkovo "Lipo", Adamičevimi "rožcami", malo bolj razposajeni s Kumarjem, Litijani (pa še kakšen kvaliteten slovenski zbor) pa rad "zgodbo" zaključi s to skladbo. Napaka, ki smo jo nekateri zagrešili: skladatelj je Josef Gruber (1855-1933) in ne Franz (Xaver) Gruber (1787-1863) - slednji je preznan zaradi svojega božičnega "hita".

  In zbor? Forever young, vedno znova se pomlaja ta Nikolajev zbor. Težko je v času nenehnega hitenja zdržati tempo v tako kvalitetnem sestavu. Jedro zbora ostaja, kvaliteta pa vabi vedno nove glasove - tako jih je sedaj spet čez 50. Zbor zadnjih nekaj let posega po vrhovih slovenskega zborovstva, in te pevce pač ni moč dobiti nepripravljene. Pripravili so se tudi tokrat. V bistvu ne poznam zbora, v katerem nekaj posameznikov ne bi imelo not pred seboj, kljub novitetam. Ta zbor jih ima nekaj in pojejo n-a--p-a-m-e-t--v-s-e. Bravi.

   Če že iščem dlako: delo v sopranski sekciji zbora se pozna, a mladi glasovi potrebujejo še nekaj nege. Tudi tenorji morda. Splošno kakšna nota še ni stala tam, kjer mora, a kaj, ko jih je tisoče drugih stalo prav-tam, kjer morajo. Note ubogajo Heleno, pevci pa njo in zato ta zbor radi poslušamo. Ne samo poslušalci, počastit je prišel njihov jubilej tudi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres.
 
   

Od leve proti desni: nadškof dr. Anton Stres, dirigentka Helena Fojkar Zupančič in povezovalec koncerta Jure Sešek (Mobifoto: © 2012 ASTRUM Tržič)

 
   Če ima koncert zavzetega napovedovalca, ki ne napoveduje, ampak ustvari svoj avtorski večer - to je Juretu Sešku ta večer tudi uspelo podariti zboru in poslušalcem.
   In solisti? Vzeti so bili iz zbora, zato včasih heterogeni. Pohvalim naj Žana Rojka, ne ker je mlad in si upa, ampak ker zna zapeti in prepričati.
   Godalni kvartet je pariral desetkrat (v Haendlovem dodatku: dvajsetkrat) večji množici pevcev. Čeprav so instrumentalisti še sredi šolanja, vedo, kdaj mora struna zapeti za tri.
   Trio klavirja, basa in bobnov, ja kaj: znajo!

 

   Skratka, vredno je bilo pevce obiskati, vredno je bilo "dati" večer zanje, saj ... koliko večerov pa oni žrtvujejo v svoji predanosti glasbi!   

 
                                                                zapisal Vito Primožič, urednik glasbene založbe ASTRUM
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Powered by Cubecart | © 2005 Astrum | Vse pravice pridržane | www.lytee.com | www.dspot.si