Uporabniško ime:

Geslo:



Ste izgubili geslo?
Nova stranka?
  • Artikli: 1698
  • Skupin: 174
  • Zadetkov: 0
  • Cene v: EUR, SIT
Izberite jezik:
 Slovensko
 English
Košarica:
V košarici imate
0 artiklov
Iskanje:

Dogodki


< prikaži vse dogodke

JUN
13
2011
KONCERT - Komorni zbor RTV Slovenija Koncert Komornega zbora RTV Slovenija z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič ter orgelsko spremljavo Polone Gantar je bil v ponedeljek, 13. junija 2011 ob 20. uri v kapeli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu / Ljubljana.

 

Program koncerta (Vir: promocijski material organizatorja koncerta)
 

Včeraj, v ponedeljek, 13. junija 2011, smo v kapeli v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani lahko prisluhnili koncertu Komornega zbora RTV Slovenija pod vodstvom dirigentke Helene Fojkar Zupančič. Koncert so na matičnem radiu Komornega zbora RTV Slovenija (KZ RTVS) napovedovali tudi kot "letni" koncert. Morda pregledni, morda za konec institucionalno kulturniške sezone, morda tradicionalni letni koncert ... bomo videli.

 

Vsekakor je slovenska zborovska scena lahko zadovoljna, da obstaja navedeni zborovski sestav. 32 pevcev je združilo svoje pevsko znanje v včerajšnji postavitvi, po osem na tradicionalni zborovski part. S tako postavo se da izvajati marsikaj - in to so nam včeraj pevci in dirigentka tudi dokazali. Sicer je na ta način sestav v zgornjem predelku "komornosti", a zbor v zadnjih letih deluje projektno in vsakokratna sestava programa pogojuje tudi pevsko zasedenost. 

 
O izvajalcih koncerta (Vir: promocijski material organizatorja koncerta)
 

In zakaj - vnovič - je slovenska zborovska scena lahko zadovoljna ob obstoju KZ RTVS, ki sicer deluje od leta 1937 in je s tem eden najstarejših evropskih radijskih ansamblov?

Profesionalni Slovenski komorni zbor (SKZ) - ki trenutno z ok. 36 pevci dosega zgornje opredelilnike "komornosti" - zaposluje pevke in pevce, ki se s petjem ukvarjajo službeno. Izven te skupine zaposlenih pevcev je na slovenski zborovski sceni veliko število kvalitetnih pevcev - posameznikov, ki so (domala?) na isti, podobni, primerljivi ravni pevcev SKZ. In te pevce je nujno treba povezovati, združevati v pevske sestave, ki omogočajo izvajanje najtežje zborovske literature. In če takim pevcem poiščeš še vodjo, dirigenta, ki zna tako raznolikost solistov, solopevskih pedagogov in drugih pevcev - povezati v celoto, v homogenost izvajalskega telesa, takrat je rezultat zavidanja vreden. Ko nam glasbeni uredniki RTV Slovenija na ARSu naklonijo svoj izbor kakega starejšega posnetka Komornega zbora RTVS - celo iz "zlatih 60 in 70 let" 20. stoletja, tj. izpred 40, 50 let - se kar ne moremo načuditi kakšen zborovski zvok se "goji" danes. Pa je tista "zlata postava" leta 1972 osvojila prestižni "Let the Peoples Sing". Radikalno sta se spremenili pojmovanje in sprejemljivost rezultata zborovskega zvoka, pa sta obe tukaj-primerjani postavi zbora primerljivo zmagovalni, takratna s svojim dirigentom, včerajšnja pa sicer samo z včerajšnjo dirigentko, ki je (s svojim drugim zborovskim sestavom) leta 2009 prav tako osvojila nagrado "Let the Peoples Sing".

 

Končno - zapišimo še kaj o včeraj slišanem.
Programsko se je lok skladb pletel okoli "obletničarja" Franza Lista, le dve leti mlajšega Giuseppeja Verdija ter Ildebranda Pizzettija, ki je bil ob Lisztovi smrti star šest let. Drugi del koncerta pa je sestavljal program slovenskih skladateljev Ramovša, Tadeje Vulc in Damijana Močnika.

 

Pizzettijeve Due composizioni corali so sicer pisane za 6 solističnih glasov, a bo po Savi preteklo še nekaj vode, da bi jih pri nas uspeli slišati v izvirni zasedbi in izvedbi slovenske vokalne skupine - ki jih/je nimamo (primernih). Nedavno smo jih v zadnjem času slišali v izvedbi SKZ s Schreyerjem leta 2009 in včeraj. Obakrat zborovsko decentno, a nepresežno.

 

Še dobro, da imamo obletnice - tokrat 200. obletnico rojstva Franza Liszta - da spoznamo dela skladatelja, ki so ga imeli nekateri njegovi sodobniki za najboljšega pianista tistega časa. Morda nam prav Lisztovi pianistični-poustvarjalni in ustvarjalno-avtorski  dosežki zastirajo pregled nad njegovimi zborovskimi deli. Svoja prva zborovska dela je začel pisati v začetku 40. let 19. stoletja, medtem, ko je svoja pianistična dela intenzivno pisal že petnajst let prej. Kljub temu je napisal 65 različnih sakralnih del za zborovske sestave (v dodatno nekaj deset različicah) in 28 zborovskih opusov posvetne zborovske glasbe, ki je t-o-t-a-l-n-o neznana, saj ni objavljena v kritičnih izdajah Lisztovih del.

 
Včeraj izvedene skladbe Ave verum Corpus, Ave Maria in Pater noster iz oratorija Christus so bile zgledno izvajane "s kora" kapele v Zavodu sv. Stanislava, očitno zaradi neposrednega stika zbora, dirigentke in organistke Polone Gantar. Odhod iz prezbiterija kapele na kor kapele je bil rezultatsko uspešen. Organistka se je v registraciji približala voluminoznosti in timbru pevcev, notnemu zapisu primerno je sekvenčno podpirala vokalni del partiture.
 

Upamo, da nam bodo ta in podobne letošnje izvedbe prinesle kaj več vokalnega Liszta. Bomo letos v RS sploh lahko slišali npr. Lisztove v-tujini-popularne Misso choralis, Septem sacramenta ali Via crucis? Na velika vokalna-instrumentalna dela pa so programerji naših abonmajev kar pozabili.

 
Verdijeva Ave Maria za mešani zbor, "Scala enigmatica" v podnaslovu. Zboru, kot je KZ RTVS, skladba ne predstavlja enigme; slišen je bil trud za drobno detajliranje kratko notiranih not, morda so bile dolge note "scale enigmatice" v posameznih glasovih (tenor?) premalo legatirane. Pater noster istega skladatelja kljub morda predestinirani slutnji izkušenih pevcev: saj-to-pa gre, - ni tako lahko izvedljiv, kot se zdi na prvo žogo. Tudi povezava pomena italijanskega besedila z glasbeno zamislijo skladatelja bi bila lahko uspešnejša, če bi pevci pred seboj imeli stalen pomen besedila, ki ga izvajajo. In organizator je pravilno objavil - po (pre)dolgih letih druge enigme: Alighieri NI avtor besedila te skladbe.
 
Komorni zbor RTV Slovenija in dirigentka Helena Fojkar Zupančič (Mobifoto: © 2011 ASTRUM Tržič)
 

Z zanimanjem smo zato pričakovali drugi del koncerta s programom slovenskih skladateljev. Dirigentka in umetniško-administrativno vodstvo KZ RTVS se resnično zaveda maksime: če Slovenci sami ne bomo izvajali slovenskih skladateljev, jih bo težko kdo. Saj kje dobiti prve izvedbene informacije, če (uveljavljen) slovenski skladatelj svojih zamisli ne "stestira" na domačem izvajalskem telesu?

 

Fojkar-Zupančičeva in KZ RTVS so drugi del sporeda torej odprli s skladbo Dyptichon orationis Primoža Ramovša. Kljub razpršeno-številnim latinskim mašnim obrazcem katoliške liturgije in svetopisemskimi citati je dirigentka uspela povezati te majhne besedno-glasbene vzorce v celoto, tako da podpisani ob poslušanju skladbe prvič ni imel vtisa nepovezanosti v celoto. Pogrešati pa je bilo žlahten in sonoren nizki ženski glas na mestu, kjer se zahteva: "Amen. Dico vobis ... ". 

 
"Kako naj vemo, kakšna je naša glasba minulih dob, če pa je nikoli ne izvajamo" - tako približno se je vprašal akademik Lebič aprila letos ob odprtju 26. slovenskih glasbenih dni. Zato je pomensko, da se je zbor najprej spomnil skladatelja z druge polovice prejšnjega stoletja in nato izzvenel z današnjimi skladateljskimi močmi.
 

Skladba Tadeje Vulc Cantate Domino je bila dobrodošel poživitveni element koncerta s svojimi razgibanimi ritmi, kot da bi želela vnesti gibanje, "tempi-veloci" v do-takrat bolj "tempi-lenti" program. Skladba je dostopna tudi boljšim amaterskim zborom in bo (je!) našla veliko izvajalcev med njimi.
Epilog iste skladateljice smo lani lahko slišali v prvi izvedbi Šaleškega APZ pod vodstvom Danice Pirečnik, za katere je bila skladba tudi napisana, dočim je bila skladba Iz globočine napisana za včerajšnje izvajalce. V njej so se predstavili številni solisti (kar 19 jih je naštel koncertni list): težko je bilo ugotoviti če so vsi "solirali" v tej skladbi, lahko pa zapišemo, da je težko dobiti deklamacijsko in vokalno enako "močne" soliste. Eni so pač močno preprečljivejši od drugih, pri katerih je bilo slišno, da so le (pro)izvedli svoj delež. Tisti prvi pa so ga resnično poustvarili. In dobro, prepričljivo so to vlogo opravili. Prva noviteta večera je s svojimi kontrasti, ritmičnimi elementi in postopki za-katere-smo-mislili-da-ne-vžgejo-več dodobra prepričala občinstvo, ki je skladbo toplo nagradilo z aplavzi.

 
Tadeja Vulc (levo) po praizvedbi svoje skladbe (Mobifoto: © 2011 ASTRUM Tržič)
 

Damijan Močnik je včeraj doživel (zlobneži bi rekli: preživel) izvedbo svojega cikla Razvezani zvoki na besedila Vena Tauferja. Tridelni cikel, ki se je pisal šest let (2005 ? -2011) spada med skladateljeve tour-de-force dela. Skladba ki preizkuša trdnost, zbranost in izvajalsko moč ter kondicijo. Približno 20 minut glasbe v enem zamahu, 8 in več-glasno: to lahko ponudiš v izvedbo morda 3 slovenskim zborom. In eden teh sestavov je tudi KZ RTVS z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Iz cikla je bila premierno izvedena Lepa Vida, Godec pred peklom pa je bil deležen prve izvedbe v različici za (samo) mešani zbor, saj je na voljo različica s tolkali, v kratkem pa bo pri založbi ASTRUM na voljo različica za visoke glasove.

 
Damijan Močnik po praizvedbi svojega cikla (Mobifoto: © 2011 ASTRUM Tržič)
 

Če že iščemo: morda je bil program koncerta - kljub (samo) 11 skladbam oz. ciklom - preobsežen: z odmorom je trajal približno dve uri. Tak časovni maksimum je na meji zmogljivosti fizike in psihe izvajalca. Morda je zbor zato kje doživel kako "novo" noto, skoraj zamudil drugo in ni (mogel več) slediti dirigentkini zamisli v smislu tempa, morda ...

 

Če pa pohvalimo, in to je včeraj prevladalo: zborovski večer je bil slogovno, pomensko in avtorsko zaokrožen, začet z poznoromantičnimi deli zgodnje(!)romantikov Liszta in Verdija, in preko Pizzettija ter Ramovša (sta se (s)poznala tudi v Rimu, kje sta bila oba v letih 1941-3?) končan z Močnikom in Vulčevo, obema navzočima na koncertu. Izvedbe so bile trdno (ne trdo!) in suvereno izvedene.

 
Kot že zapisano, izvajalci so se zavedali tudi svoje vloge promotorja slovenskih glasbenih del, na kar mnogi po-po-po-zabljajo. Za koga npr. ljubljanska Akademija za glasbo vzgaja skladatelje, če še sama ne programira del slovenskih skladateljev v svoje kvantitativno številčne koncertne večere. Gremo štet skladbe slovenskih skladateljev na teh programih? Je čas za podelitev nove "diplome"?
Če vemo, slutimo, koliko vaj so imeli KZ RTVS na voljo za včerajšnji koncert - je bera koncerta visoka in maksimalno izkoriščena. Če pa bi razmere omogočale zboru in vsakokratnemu vodji več odmerjenega časa za študij, avdiciran nabor pevcev, in več projektov - potem bi bil rezultat - nekateri rečejo tudi: izplen - boljši.
 
V danih razmerah je bil program suvereno podan in voden, za presežke pa bo treba (še več) vložiti.
 
Zapisal: Vito Primožič, urednik založbe ASTRUM
Powered by Cubecart | © 2005 Astrum | Vse pravice pridržane | www.lytee.com | www.dspot.si